misliV Berlinu hommage Pasoliniju
Berlin, 12. septembra - V razstavišču Gropius-Bau so na ogled postavili razstavo, posvečeno italijanskemu režiserju Pieru Paolu Pasoliniju. Razstavo so v Berlinu pripravili v sodelovanju z inštitucijami v Barceloni, Parizu in Rimu. Po besedah francoskega kuratorja Alaina Bergale ne gre za spominsko razstavo, saj želijo dokazati, da je Pasolini živ še danes.
Njegov španski kolega Jordi Ballo pa je dodal: "Razstava da Pasoliniju glas, da lahko vzpostavi dialog z obiskovalcem."
Postavitev se, kot piše nemška tiskovna agencija dpa osredotoča na zadnjih 25 let Pasolinijevega življenja.
Pasolini (1922-1975) se je rodil v Bologni, kjer je študiral umetnostno zgodovino in filologijo. Od leta 1947 je bil član KP Italije. Sprva je pisal pesmi v furlanskem narečju, pozneje pa neorealistične socialno angažirane romane, v katerih je z vso neposrednostjo opisoval stiske mestnega proletariata, prostitutk in drugih ljudi z roba italijanske družbe.
Po letu 1960 se je posvetil filmu in ustvaril kontroverzna dela, razpeta med krščanstvom, antično mitologijo in marksizmom. Javno je priznal svojo homoseksualnost in se po 1970 tudi v filmih ukvarjal z erotiko. Našli so ga umorjenega v Ostii.
Njegova glavna dela so romani Ragazzi di vita (Otroci življenja), Nasilno življenje in Amado mio, pesniška zbirka Le religione del mio tempo (Religija mojega časa), zbirka esejev Passione e ideologia (Strast in ideologija) ter filmi Evangelij po Mateju, Ptički in ptičice, Kralj Ojdip, Medeja, Izrek, Svinjak, Dekameron in Salo ali 120 dni Sodome.