Na hitro prelistano 20.9.2014 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 20. septembra - Pri založbi Zala so izdali roman britanske avtorice Kate Summerscale Sramota gospe Robinson, pri Mladinski knjigi pa misli ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa z naslovom Neučakani optimist. Založba ZRC je izdala delo Marjete Ciglenečki Vurnikova kolonija v Mariboru, mariborska založba Litera pa slikanico Petra Rezmana in Marka Ropa Žvalinjak.

Ljubljana Knjižica Vurnikova kolonija v Mariboru avtorice Marjete Ciglenečki. Foto: STA

Ljubljana
Knjižica Vurnikova kolonija v Mariboru avtorice Marjete Ciglenečki.
Foto: STA

Ljubljana Roman pisateljice Kate Summerscale z naslovom Sramota gospe Robinson - Zasebni dnevnik viktorijanske dame. Foto: STA

Ljubljana
Roman pisateljice Kate Summerscale z naslovom Sramota gospe Robinson - Zasebni dnevnik viktorijanske dame.
Foto: STA

Ljubljana Knjiga Neučakani optimist avtorja Billa Gatesa. Foto: STA

Ljubljana
Knjiga Neučakani optimist avtorja Billa Gatesa.
Foto: STA

Ljubljana Slikanica s 13 pesmi za otroke z naslovom Žvalinjak pesnika Petra Rezmana. Foto: STA

Ljubljana
Slikanica s 13 pesmi za otroke z naslovom Žvalinjak pesnika Petra Rezmana.
Foto: STA

SRAMOTA GOSPE ROBINSON - RESNIČNA ZGODBA, KI ODKRIVA DVOLIČNO VIKTORIJANSKO DOBO

Dogajanje romana s podnaslovom Zasebni dnevnik viktorijanske dame se začne, ko Isabella Robinson na zabavi leta 1850 spozna elegantnega Edwarda Lana, nad katerim je očarana. "Zanimiv je," zapiše v svoj intimni dnevnik, kamor tudi sicer izliva svoje srce in zasebne skrivnosti. Dnevnik je pozneje služil kot dokaz za njeno prešuštvo v eni od najbolj razvpitih razvez 19. stoletja. Brali so ga na sodišču, objavljali so ga časopisi. Leta 1885 je namreč sodišče v Londonu začelo dovoljevati razvezo angleškemu srednjemu razredu. Doseči razvezo je bilo še vedno težko. Mož je moral dokazati prešuštvo žene, ta pa vsaj dva moževa zakonska prestopka. Tako je gradbeni inženir Henry Oliver Robinson vložil zahtevek za razvezo zakona z utemeljitvijo, da ga je žena varala, kot dokaz pa predložil rokopis njenega dnevnika.

Roman v prevodu Maje Ropret ponuja resnično zgodbo o zaljubljenosti, sanjarjenju, o puritanski družbi in krhkih mejah zasebnosti. Pisateljica oživi celovito osebnost ženske in utrip stroge viktorijanske družbe. Roman odpira številna, še danes aktualna vprašanja o položaju ženske, razpadu zakonske zveze, delitvi premoženja in otrok, o družbenih predsodkih, zgrešenih idejah v medicini, o delovanju sodišč, ugotavljanju neprištevnosti in o posestniškem odnosu javnosti do zasebnosti.

NEUČAKANI OPTIMIST - MISLI IN IZREKI NAJBOGATEJŠEGA ZEMLJANA

Knjiga Neučakani optimist prinaša misli Billa Gatesa, ki pri ljudeh vzbuja mešane občutke, od občudovanja pa vse do neodobravanja in zavisti. Mož, ki je prinesel računalnik v vsak dom, je za nekatere računalniški genij in revolucionar digitalne dobe, za druge pa neusmiljeni poslovnež in pretkani vladar monopola računalniških tehnologij. Nedvomno je ena ključnih svetovnih osebnosti na prehodu človeštva v 21. stoletje. V izrekih, anekdotah in naključnih mislih o vsakdanu posameznika, družini kot tudi o globalnih vprašanjih se kaže značaj človeka, ki so mu prepreke pomenile izziv, trdo delo priložnost za rast in logika kapitala dobrodošel način za največjo globalno spremembo v načinu dela, zabave in sporazumevanja, kar jih je bil kdaj deležen človek. Delo je prevedel Peter Berden.

VURNIKOVA KOLONIJA V MARIBORU - MONOGRAFIJA O DELAVSKI SOSESKI PO ZAMISLI ARHITEKTA IVANA VURNIKA

Knjižica Vurnikova kolonija v Mariboru, ki je izšla v zbirki Umetnine v žepu, prinaša študijo umetnostne zgodovinarke Marjete Ciglenečki, v kateri ta predstavi okoliščine nastanka Vurnikove kolonije, delavskega naselja, ki ga je po zamisli arhitekta Ivana Vurnika postavila mariborska občina konec 20. let minulega stoletja. Vurnikova ideja je bila delavski družini zagotoviti enodružinsko hišo oziroma majhen, cenovno dostopen dom z majhno vrtno parcelo. Arhitekt je močno nasprotoval majhnim stanovanjem v blokovskih naseljih, kar se je pozneje izkazalo za prevladujoči tip gradnje delavskih naselij. Vurnikova kolonija po besedah avtorice ni le mariborski unikum, pač pa je edinstven fenomen v slovenskem merilu.

ŽVALINJAK - SLIKANICA S 13 PESMIMI PETRA REZMANA

Žvalinjak prinaša 13 pesmi za otroke izpod peresa pesnika Petra Rezmana, ki sicer piše za odrasle. Slikanico uvaja pesem Žvalinjak, v kateri pesnik opozori na človekovo lovsko naravo, ki kali sicer urejen živalski svet. Sklene jo pesem z naslovom Nauk za konec, ki govori o krogu življenja, v katerem "vsi smo lovci, plen je vsak." Pesmi je ilustriral Marko Rop.

Peter Rezman (1956) je začel objavljati poezijo v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Leta 1985 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Pesmi iz premoga in zbirko kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman. Sledilo je še nekaj zbirk poezije in proze, za zbirko Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula za najboljšo zbirko kratke proze. Je avtor dveh romanov, za Zahod jame je bil lani nominiran za kresnika.

Marko Rop (1983) je študiral na Akademiji uporabnih umetnosti v Benetkah. Od leta 2012 se posveča predvsem ilustraciji, med drugim je ilustriral dve slikanici Nine Kokelj.