Evropski dan jezikov kot razmislek o razliki med namišljenim znanjem in obvladanjem tujih jezikov

V Evropi naj bi se slišalo okoli 225 avtohtonih jezikov. Eden od glavnih ciljev evropskega dneva jezikov je tudi spodbuda k učenju več jezikov v kateri koli starosti, v šoli ali izven nje.

Praznovanju evropskega dneva jezikov se pridružuje tudi Slovenija. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji skupaj s partnerskimi organizacijami tudi letos pripravlja t.i. evropski jezikovni potep, ki je namenjen predvsem osnovnošolcem zadnje triade. Šolarji si bodo lahko ogledali Predstavništvo Evropske komisije, Francoski inštitut, Italijanski inštitut za kulturo, španski Instituto Cervantes ter nemški Goethe-Institut.

Pred Hišo EU na Bregu 14 pripravljajo celodnevni program. Postavili bodo informativno stojnico, odprta bo Evropska knjižnica pod krošnjami, predstavili bodo jezikovne inštitute in organizirali jezikovno improligo, zvečer pa podelili nagrade učencem in učiteljem pedagoškega foruma, piše na spletni strani Zavoda RS za šolstvo.

Slovenci naj bi bili znani po tem, da govorimo več jezikov, kar meni tudi prevajalka Nada Grošelj, ki pravi, da so Slovenci vedno vsaj kolikor toliko znali več jezikov, kar je veljalo za običajno. "Pomislimo samo na t.i. srbohrvaščino, ki je svojčas nismo dojemali kot tuj jezik in jo je vsakdo vsaj pasivno razumel," je pojasnila za STA. Starejši ljudje, vsaj po mestih, so obvladali nemščino, izobraženci tudi francoščino, je dodala.

Danes se po prevajalkinih besedah nabor tujih jezikov širi, ob čemer pa se sprašuje, če povprečni posameznik zna večje število jezikov kot nekoč. Obenem je tukaj tudi vprašanje "obvladanja". Pravo obvladanje jezika po njenih besedah "ni to, da se znamo sporazumeti na cesti ali da smo zmožni napisati strokovni članek, za katerega potrebujemo zgolj ozek segment besedišča in struktur. Obvladanje jezika je, da znamo izraziti vse tančine svoje misli v njegovem duhu", meni Grošljeva, ki prevaja tudi antična besedila.

Poznavanje besedišča klasičnih jezikov, zlasti latinščine, po njenih besedah pomaga pri učenju modernih evropskih jezikov, saj so se romanski jeziki razvili iz latinščine, pa tudi angleščina ima izjemno visok odstotek besed, ki so prišle vanjo bodisi neposredno iz latinščine bodisi prek francoščine.

Pri učenju tujega jezika je zmeraj potrebno veliko učenja na pamet in utrjevanja, brž ko je mogoče, pa tudi ekstenzivnega branja, je povedala Grošljeva, ki se je tujih jezikov učila po "ustaljenih kanalih". Kot predšolski otrok je začela z nemščino, latinščino jo je sprva učila mama, profesorica klasične filologije, angleščino pa je imela izključno v šoli.

Med Slovenci, ki znajo več jezikov, je tudi operni pevec Ambrož Bajec-Lapajne, ki kot svobodni umetnik živi in deluje na Nizozemskem. Kot pravi, govori devet jezikov - slovensko, angleško, nemško, francosko, italijansko, srbohrvaško, švedsko, japonsko in nizozemsko - ki so v njegovo "življenje prihajali bolj, kot se je zanje odločal sam".

Slovenščina je njegov materni jezik, srbohrvaščine smo se, kot pravi, v Jugoslaviji učili vsi. Nemščino in francoščino je osvojil v srednji šoli, na fakulteti pa je šel na tečaj švedščine na Filozofski fakulteti. Italijanščino je imel na amsterdamskem konservatoriju kot obvezen tuji jezik za pevce, japonsko ga je naučil mož, nizozemščino pa je "pobral na cesti".

Med prednostmi znanja več jezikov omenja razumevanje drugih oseb, "ki je veliko lažje, če se lahko sporazumevaš v njihovem jeziku", ter branje v izvirnem jeziku avtorja, brez jezikovnega filtra, ki ga prevajalec po njegovem mnenju nujno predstavlja.

Slovenci imamo po pevčevem mnenju to (ne)srečo, da smo majhen narod, zato smo prisiljeni v sporazumevanje v tujih jezikih. V tujini smo, kot pravi, znani kot dobri govorci tujih jezikov.

Da smo Slovenci nadpovprečno jezikovno razgledani, pravi tudi slovenski sodnik na Sodišču Evropske unije in predsednik senata Marko Ilešič, ki se zna turistično izražati v 15 jezikih, prebrati sodbo v 16, predavati s področja prava v osmih, pripovedovati šale - tako da jih drugi razumejo - pa v šestih jezikih.

Z učenjem jezikov je začel v šolskih letih, ko je poleg svetovnih jezikov pristopil tudi k učenju "manj pomembnih". "Ta želja je konstantna, zlasti ker živim v okolju, ki je najmanj trijezično, delam pa v okolju, ki je 23-jezično," je pojasnil. Nekatere jezike, kot je dejal, govori bolj za "prvi vtis", zlasti za izkazovanje spoštovanja do multikulturnost, druge pa iz potrebe po komunikaciji.

Kot je poudaril, ga moti preveliko spoštovanje do nekaterih svetovnih jezikov, zlasti angleščine, in izrazito podcenjevanje prednosti poznavanja slovanskih jezikov.

Znanje tujih jezikov bi lahko kot pomembno konkurenčno prednost izkoriščali tudi v podjetništvu, meni izvršni direktor Hidrie Iztok Seljak, ki aktivno govori šest tujih jezikov - angleško, nemško, italijansko, francosko, srbohrvaško in rusko, pasivno pa tudi španščino.

Kot pravi: "Univerzalni angleški jezik omogoča marsikaj, nikoli pa tako pristnega stika in odprtja prave medsebojne relacije s partnerji, kot če govoriš njihov materin jezik in se jim tako res lahko popolnoma približaš. Jezik je tudi kultura, jezik so občutki, zgodovinski narodov spomin in še marsikaj drugega, česar za oba partnerja nek tretji jezik ne more odraziti."

Če tuj poslovnež ni obremenjen z jezikom, ker lahko uporablja svojega, mu je poslovanje s slovenskim podjetjem enako enostavno kot z domačo firmo, kar ni zanemarljiva prednost, še poudarja Seljak. Ob tem opozarja tudi na pomen vtisa. Lahkotno prehajanje od enega na drug jezik na konferencah ni zanemarljiv, saj nakazuje na visoko stopnjo siceršnjih sposobnosti in s tem povezanega zaupanja, pojasnjuje direktor Hidrie, ki se je srbohrvaščino naučil v osnovni šoli in JLA, angleščino in nemščino v gimnaziji in na fakulteti, italijanščino, francoščino in ruščino pa na tečajih.

Znanje tujih jezikov pride prav tudi v športu. "Vedno je plus, ko v intervjujih poveš, koliko jezikov govoriš, lepo pa je tudi, ko nekoga srečaš in mu poveš nekaj besed v njegovem jeziku," je povedala plavalka Sara Isaković, ki tekoče govori slovensko, srbsko in angleško, za seboj pa ima tudi šest let učenja nemščine, francoščine in arabščine.

Meni, da je Slovenija ena redkih držav, v kateri prebivalci govorijo toliko jezikov, in to država tudi podpira. Mladih, ki so željni znanja tujih jezikov, je vedno več, kar ocenjuje kot dobro. "Več znaš, več veljaš," pravi.