misliV Fotogaleriji Stolp razstava sodobnega slovenskega portreta
Maribor, 24. septembra - V mariborski Fotogaleriji Stolp na Židovski ulici bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo sodobnih slovenskih portretov. Avtorja projekta sta Nika Perne in Jaka Šuln, fotografije pa sta poleg Pernetove izbrala še Jan Babnik in Marina Katalenić. Na razstavi bo svoja dela predstavilo 13 slovenskih fotografov.
Portret je po mnenju Pernetove eden bolj reprezentativnih žanrov, saj ima dolgo in zanimivo zgodovino - tako v polju fotografije kot tudi drugih umetniških praks. Gre za zvrst, ki se v svojih temeljih ukvarja predvsem s posameznikom, z njegovo identiteto, hkrati pa močno posega tudi v polje odgovarjanja na vprašanja reprezentacije ter dojemanja posameznika in tistega, kar je človeku in človeštvu imanentno.
"Skupinska razstava Sodobni slovenski portret predstavlja omenjene splošne značilnosti žanra, hkrati pa z nekaterimi serijami, ki na prvi pogled niso izrazito portretne, preseže tradicionalno razumevanje portreta. Vsebinsko se osredotoča predvsem na psihološka stanja in usodo posameznika na eni strani, na drugi pa s premišljenimi koncepti gledalca izziva in od njega zahteva več kot samo bežen pogled," je o razstavi v sporočilu za javnost zapisala Pernetova.
Predstavljeni avtorji se v usmeritvah znotraj žanra razlikujejo in tako je na razstavi kot njeno temeljno izhodišče poudarjena prav raznolikost. Vračanje k nekemu specifičnemu trenutku v zgodovini portreta je značilno tako za Katjo Goljat kot tudi Boruta Peterlina. Na podoben način se Nataša Košmerl in Simon Chang vračata v zgodovino tudi z obliko dnevniških zapisov.
Tudi Katja Kremenić se v svojih serijah približuje podobni obliki, vendar na igriv način, ki gledalca navadno zapelje s tistim, kar na prvi pogled ni vidno in se razkrije šele ob ponovnem gledanju. Ciril Jazbec in Matic Zorman se v svojih serijah posvečata predvsem družbeno angažirani tematiki, portreti posameznikov v avtohtonem okolju pa so značilni za Boštjana Puclja.
Fotografije DK in Jošta Franka so izrazito dokumentarne in nosijo v sebi predvsem zavest o nekem času in prostoru, tudi delo Roberta Hutinskega bi lahko označili za družbeno angažirano, vendar ga je nadgradil s tehniko kolaža, ki za družbeno angažirano fotografijo sicer ni značilna. Njegova fotografija prehaja v konceptualno fotografijo, takšna pa je značilna tudi za Uroša Abrama in Jureta Kastelica.