misliV Celju razstava o veliki vojni Srčni pozdrav iz bojniga polja
Celje, 26. septembra - V Muzeju novejše zgodovine Celje so ob stoti obletnici izbruha prve svetovne vojne odprli razstavo Srčni pozdrav iz bojniga polja: Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem. Razstava je prva pregledna postavitev o tej tematiki, z njo pa želijo v muzeju poravnati desetletja stari dolg do prednikov s celjskega območja, udeleženih v veliki vojni.
Celje.
Muzej novejše zgodovine Celje.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Razstava, ki predstavlja zgodbe in usode ljudi, ki so bile iz različnih nacionalno-političnih razlogov predolgo potisnjene na obrobje uradnega zgodovinskega spomina, se ne omejuje zgolj na politično-zgodovinski oris časa in prostora, temveč jo obravnava z več vidikov. Osredotoča se zlasti na njen vpliv in posledice v vsakodnevnem življenju ljudi, tako vojakov na bojišču kot njihovih družin v zaledju fronte. Razstava obiskovalca nagovarja tako na spoznavni kot čustveni ravni, so sporočili iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
Postavitev je razdeljena na štiri tematske sklope. V prvi sobi se lahko obiskovalci seznanijo z okoliščinami, v katerih je vojna izbruhnila. S prikazom mobilizacije leta 1914 je že prikazan celjski prostor, ki predstavlja osnovni fokus razstave.
Drugi sklop predstavlja slovenskega/celjskega vojaka na različnih bojiščih - Galiciji, Balkanu in Soški fronti. Ta je na eni strani predstavljen kot anonimni delček ogromnega vojaškega stroja sredi nepredstavljivega trpljenja in morije, na drugi strani pa je pozornost namenjena njegovi individualni usodi in osebnemu doživljanju vojne.
V tretjem delu razstave je prikazano življenje na Celjskem med prvo svetovno vojno, ki se je zaradi vojnih razmer močno spremenilo in poslabšalo. Vojna ni vplivala zgolj na oteženo preskrbo in posledično pomanjkanje, temveč tudi na mednacionalne odnose, novo družbeno in gospodarsko vlogo žensk in splošno družbeno klimo, ki je ob koncu vojne privedla tudi do političnega preloma, razpada Habsburške monarhije in nastanka nove jugoslovanske države.
Zadnji del razstave, ki jo ob muzejskih predmetih, dokumentarnem, fotografskem in filmskem gradivu prepletajo spominski zapisi, se posveča ohranjeni zapuščini in spominu na prvo svetovno vojno, obiskovalcem pa omogoča tudi prostor za razmislek o videnem.
Pri projektu sta poleg Muzeja novejše zgodovine Celje sodelovala še Muzej novejše Slovenije in Zgodovinski arhiv Celje, gradivo pa je prispevalo več ustanov, zasebnih zbiralcev in posameznikov. Razstavo je zasnoval Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje, soavtorji pa so še Marija Počivavšek in Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Celje in Bojan Himmelreich iz Zgodovinskega arhiva Celje. Razstava bo na ogled do konca februarja 2015.