misliV budimpeški knjižnici našli izgubljeni rokopis znane Mozartove sonate
Budimpešta, 29. septembra - V budimpeški Narodni knjižnici Szechenyi so našli dolgo izgubljen izvirnik Mozartove Sonate za klavir št. 11 v A-duru. Rokopis skladbe, ki se sklene z dobro znanim Turškim maršem, je nastal leta 1783. Doslej je - z izjemo ene strani, ki jo hranijo v Salzburgu - veljal za izgubljenega, piše francoska tiskovna agencija AFP.
"Že ko sem rokopis prvič videl, mi je pisava delovala sumljivo 'mozartovska'," je dejal najditelj rokopisa, predstavnik glasbenega oddelka knjižnice Balazs Mikusi.
Po mnenju glasbenega zgodovinarja Adama Bosze je najdena sonata eno izmed Mozartovih najbolj znanih del. "Poleg Male nočne glasbe je Turški marš, del najdene sonate, ena skladateljevih najbolj znanih melodij. Zažvižgati jo zna vsak otrok," je dejal Bosze.
Pri knjižnici so najdbo javnosti predstavili konec preteklega tedna, zaigral jo je madžarski pianist in dirigent Zoltan Kocsis. Občutljivemu ušesu ob tem ni ušlo, da se izvirna skladba od te, ki jo danes izvajajo po svetu, malo razlikuje, drobne spremembe pa se pojavljajo pri nekaj notah in v ritmu.
"To narave omenjene skladbe ali našega pogleda na Mozarta in njegovo delo ne spreminja, dobimo pa boljšo predstavo o tem, kaj je skladatelj v sonati dejansko hotel doseči," je še povedal Mikusi.
Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) velja za največjega glasbenega umetnika zadnje polovice 18. stoletja. Avstrijski skladatelj se je pisati, brati, računati in igrati klavir začel učiti pri štirih letih. Prve skladbe je napisal že pri petih letih, prav tako pa je že kot otrok postal virtuoz na klavirju in violini.
Prvi javni koncert je s sestro izvedel v začetku oktobra leta 1762, ko mu je bilo šest let, le nekaj tednov kasneje pa sta nastopila na cesarskem dvoru pred Francem I. in Marijo Terezijo.
Leto kasneje je Mozart z družino odšel na triletno koncertno potovanje, med drugim v London in Pariz. Po vrnitvi v Salzburg so leta 1767 izvedli prvi Mozartov oratorij Dolžnost prve zapovedi, slavni glasbenik pa je že dve leti zatem postal tretji koncertni mojster dvorne kapele. V prihodnjih letih je Mozart koncertiral po vsej Evropi, kasneje pa se je ustalil v Salzburgu in nato na Dunaju.
Mozartov glasbeni opus je izjemno širok in med drugim obsega 41 simfonij, 25 klavirskih koncertov, sedem violinskih koncertov ter številne koračnice in serenade. Podpisuje se tudi pod sakralna dela, med njimi 19 maš, številne litanije, oratorije in večernice, ter opere, kot sta Figarova svatba in Čarobna piščal.