Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju letos posvečen kolažu in asemblažu

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedal pobudnik in glavni organizator festivala Klavdij Tutta, tematika kolaža in asemblaža v tem prostoru še nikdar ni bila razdelana na tako obsežen način. Obiskovalci razstav na 15 prizoriščih bodo spoznali pestrost nagovorov in interpretacij, ki nastajajo v dvodimenzionalni tehniki kolaža in v tehniki asemblaža, v kateri umetniki dodajajo tridimenzionalne predmete.

Po današnjem neuradnem odprtju festivala bo v četrtek opoldne v galeriji Mestne občine Kranj na razstavi o kolažu na Gorenjskem soočenje kranjskih in škofjeloških likovnih umetnikov, zvečer pa bo sledilo odprtje razstave več slovenskih in avstrijskih umetnikov. V okviru festivala bodo podelili tudi nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) Stanetu Jagodiču za življenjsko delo na področju asemblaža.

Likovno društvo Kranj kot organizator festivala že postavlja številne razstave po mestu, ki jih bodo postopoma odpirali do 7. oktobra, ko bo osrednji dogodek festivala. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem bodo odprli razstavo kolaža v srednji Evropi, na kateri se bodo predstavili tudi umetniki iz Italije, Hrvaške, Madžarske, BiH, Nemčije, Poljske, Srbije, Španije, Francije ter Japonske.

"Festival je zelo pester in kakovosten, saj smo se pri izboru umetnikov oprli na stroko, umetnostne zgodovinarje in kritike. Več razstavljavcev je sodelovalo tudi na raznih prireditvah svetovnega formata. Sodelujemo pa tudi z več umetniškimi društvi in muzeji," je poudaril Tutta in dodal, da so kljub nizkemu proračunu k projektu pristopili z maksimalno vestnostjo in profesionalnim odnosom.

Organizatorjem, ki so za festival imeli na voljo le 7000 evrov, največ preglavic povzroča logistika in prevoz del, pri čemer pa jim pomagajo številni ljubitelji umetnosti. V prihodnje Tutta vendarle upa, da bo festival, ki želi postati tradicionalen, deležen več pomoči občine in države.

"Veliko nas je samostojnih kulturnih delavcev, ki se borimo, država pa nam je obrnila hrbet," je bil kritičen Tutta. Pridružila se mu je tudi Olga Butinar Čeh iz ZDSLU, ki združuje 700 profesionalnih umetnikov. "Naši likovni umetniki so večinoma slovenska intelektualna elita, živijo pa na robu eksistenčnega minimuma, kar je zelo narobe," je opozorila.

Kot je izpostavila, država ne sme pozabiti na umetnike, kreativne ljudi, polnih idej. "V večini razvitega sveta se njihovega pomena zavedajo in podpirajo njihovo delovanje, pri nas pa postajamo vedno bolj žrtve neke nerazvite družbe," je poudarila in pozvala k spremembi odnosa ter spoznanju, da je umetnost tisto, kar nas loči od živalskega sveta.

"Kar se tiče sodelovanja med umetniki in njihovega odpiranja navzven, gredo stvari na bolje, kar se tiče odnosa do likovne vizualne umetnosti, pa je v Sloveniji katastrofa," je dejala in spomnila, da se jim ministrstvo za kulturo sicer poskuša približati, vendar sredstva deli ministrstvo za finance, kjer pa so umetniki, kot pravi Butinar Čehova, slabo zapisani.