Na hitro prelistano 4.10.2014 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 4. oktobra - Pri založbi Litera so izdali zbirko kratke proze Branke Jurca Pot v svobodo, pri založbi Modrijan pa kriminalko španskega pisatelja Manuela Vazqueza Montalbana Umor v centralnem komiteju. Založba Miš je izdala roman avstralske avtorice Karen Viggers Travnati grad, založba Zala pa slikanico britanskega avtorja Adama Stowerja Trol in Oliver.

Ljubljana. Delo Branka Jurca z naslovom Pot v svobodo. Foto: STA

Ljubljana.
Delo Branka Jurca z naslovom Pot v svobodo.
Foto: STA

Ljubljana. Slikanica Adama Stowerja z naslovom Trol in Oliver. Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica Adama Stowerja z naslovom Trol in Oliver.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Karen Viggers z naslovom Travnati grad. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Karen Viggers z naslovom Travnati grad.
Foto: STA

Ljubljana. Kriminalka Manuela Vazqueza Montalbana z naslovom Umor v centralnem komiteju. Foto: STA

Ljubljana.
Kriminalka Manuela Vazqueza Montalbana z naslovom Umor v centralnem komiteju.
Foto: STA

POT V SVOBODO - NABOR ZGODB ZA ODRASLE AVTORICE, POZNANE PO DELIH ZA MLADINO

Branka Jurca živi v spominu mnogih kot mladinska pisateljica, le malokdo pa ve, da je pisala tudi za odrasle, na kar opozarja pričujoči izbor njene kratke proze, piše v sklepu knjige, ki jo spremlja študija literarne zgodovinarke Jožice Čeh Steger. V delu je zbrana proza zlasti iz predvojnega časa, ki jo je Jurca objavljala predvsem v Sodobnosti, ter iz obdobja takoj po vojni. Pisateljica je s posebno toplino in izrazitim občutkom pisala o težavah, usodah in tragiki žensk v kraški in štajerski socialni stvarnosti tik pred drugo svetovno vojno, o anarhiji ob nemški okupaciji Maribora, o okupirani Ljubljani, o trpljenju, ponižanju, smrti in silni volji do življenja internirank v koncentracijskih taboriščih Gonars in Ravensbrück, po vojni pa zlasti o položaju ženske v družbi ter njenem prizadevanju za enakopravnost z moškim.

Branka Jurca (1914-1999), rojena v Koprivi pri Sežani, je mladost preživela v Mariboru, po končanem učiteljišču je učiteljevala v Slovenskih goricah. Med NOB je bila v Ljubljani aktivistka OF, nato bila internirana v Gonnarsu in Ravensbruecku. Po vojni je bila nekaj časa učiteljica, nato pa urednica revij Ciciban in Otrok in družina ter svobodna književnica. V delih je pokazala razumevanje do sodobnih odraščajočih mladostnikov iz urbanih okolij. Med njenimi več kot 30 večkrat ponatisnjenimi deli za mladino velja omeniti Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti, Anča Pomaranča ter Ko zorijo jagode.

UMOR V CENTRALNEM KOMITEJU - KRIMINALKA IZPOD PERESA ŠPANSKEGA PISATELJA

Dogajanje kriminalke je postavljeno v Madrid, slabih pet let po Francovi smrti. Sestane se Centralni komite Komunistične partije Španije, ki je skoraj pol stoletja delovala v ilegali, in domala naravnost iz zapora vkoraka legendarni generalni sekretar Fernando Garrido. A še preden se seja začne, se ugasnejo luči in sekretar je umorjen. Prostor je hermetično zaprt, izhodi pod nadzorom, v notranjosti 140 članov centralnega komiteja, od katerih je eden morilec. Partija najame detektiva Pepeta Carvalha. Toda ekscentrični detektiv nima dosti skupnega z uglajenimi angleškimi kolegi: nosi pištolo, obračunava s pestmi, za zabavo zažiga knjige, za pomočnika ima nekdanjega zapornika, za dekle prostitutko. Na prvi pogled klasična detektivka presega žanrske okvire. Pronicljivo in zgoščeno pisanje avtorja je mogoče brati kot skrbno dokumentirano zgodovino komunizma ali kot posmehljiv in privoščljiv prikaz zdesetkane, zastarele, na propad obsojene partije. Delo je prevedel Ignac Fock.

Španski pisatelj in pesnik Manuel Vazquez Montalban (1939-2003) je bil eden najplodnejših in najbolj vsestranskih španskih literarnih ustvarjalcev druge polovice preteklega stoletja. Bil je pesnik, romanopisec, avtor kratkih zgodb, humorističnih besedil, gledaliških iger in kulinaričnih priročnikov, esejist in politični komentator. Njegov prvi roman Ubil sem Kennedyja (Yo mate a Kennedy) je izšel leta 1972, sledilo pa mu je še več kot 20 romanov, katerih glavni junak je zasebni detektiv Pepe Carvalho. Napisal je tudi nekaj drugih romanov. V Galindezu (1990), ki je na voljo tudi v slovenščini, je v ospredju predvsem politična in intelektualna elita.

TRAVNATI GRAD - ROMAN AVSTRALSKE PISATELJICE, PO POKLICU VETERINARKE

Roman Travnati grad je pripoved o ljubezni, odpuščanju in sprejemanju neizogibnega. V knjigi se prepletata dve zgodbi. Junakinja prve je študentka Abby, ki dela doktorat iz življenja kengurujev, s katerimi v nacionalnem parku preživi veliko časa. Pri delu spozna novinarja Camerona, ki se vanjo zaljubi. Njuno ljubezensko zgodbo vihari nepredelana Abbyjina preteklost. Protagonistka druge zgodbe je starka Daphne, ki jo Abby spozna v nacionalnem parku. Tudi Daphne se vrača v preteklost, ugotoviti želi, kaj se je zgodilo s pokojnim možem, obenem pa jo bremeni krivda do aboriginov, katerih zemljo so naselili njeni predniki. Tako si Daphne in Abby medsebojno pomagata osvoboditi se iz prijema preteklosti.

Karen Viggers je pisateljica, ki se je po opravljenem študiju veterine pričela zanimati za avtohtone avstralske živali in rastline. Poleg pričujočega romana v prevodu Nataše Grom je v slovenščino preveden še roman Svetilničarjeva žena.

TROL IN OLIVER - SLIKANICA, KI ODGANJA STRAHOVE

Trol in Oliver je duhovita avtorska slikanica Adama Stowerja o samovšečnem fantiču Oliverju in "ubogi" pošasti, ki bi ga rada ujela in pohrustala. A lov na Oliverja je naporna reč. In ko se že zdi, da je akcija uspela, se konec ne konča krvoločno pač pa z receptom za tortico.