misliMineva 120 let od smrti ameriškega literata Edgarja Allana Poeja
Baltimore, 7. oktobra - Na današnji dan je pred 120 leti umrl ameriški literat Edgar Allan Poe. Naslednik romantikov in larpurlartist je svoje poglede na pesništvo pojasnil v več esejih. Bil je tudi mojster fantastično-bizarne kratke proze, utemeljitelj moderne detektivke ter prodoren literarni kritik.
Poe se je staršema igralcema rodil v Bostonu leta 1809. Njegov oče je družino zapustil še pred sinovim rojstvom, mati pa je umrla, ko je bil Poe star štiri leta. Posvojil ga je John Allan, uspešen trgovec iz Richmonda v Virginiji, po katerem je Poe dobil še en priimek.
Študij na univerzi v Richmondu je Poe po enem letu zapustil in se vpisal na vojaško akademijo v West Pointu, od koder so ga zaradi zanemarjanja študija in namernega neupoštevanja ukazov izključili.
Iz West Pointa se je preselil v Baltimore k svoji ovdoveli teti in sestrični Virginii. Preživljal se je s pisanjem izmišljenih zgodb, leta 1835 postal urednik časopisa Southern Literary Messenger, leto kasneje pa se je poročil s tedaj šele trinajstletno Virginio.
Po več kot letu literarno brezplodnega življenja se je preselil v Philadelphio ter kmalu zatem objavil svoje najdaljše delo, novelo Pripoved Arthurja Gordona Pyma. Objavljal je tudi članke, zgodbe in ocene ter tako krepil svoj sloves kritika. Leta 1840 je v dveh knjigah izdal tudi Groteske in Arabeske, ki veljajo za mejnik v svetovni književnosti.
Poejeva žena je v začetku leta 1842 zbolela za tuberkulozo, postala invalidna in kmalu umrla. Poe je po njeni smrti začel pretirano piti, užival je opij, svojo žalost je prelival tudi v pesmi. Motiv umrle lepotice je v njegovih delih zelo pogost. V pesnitvi Krokar denimo nastopa Leonore, zgodba pesmi pa se vrti okrog govorečega krokarja, ki spremlja nesrečno zaljubljenega prvoosebnega pripovedovalca, tonečega v blaznost.
Ob pesnitvi Krokar, ki je bila prvič objavljena leta 1845 v časopisu New York Evening Mirror, leta 2012 pa so po njej posneli tudi istoimensko srhljivko, je Poe poznan po delu Propad hiše Usher. Podpisuje se tudi pod zgodbe o detektivu Augustu Dupinu, po katerih se je zgledoval tudi Arthur Conan Doyle v svojih zgodbah o Sherlocku Holmesu.
Med eseji velja izpostaviti Hevreko (Eureka) iz leta 1848, v katerem je Poe napovedoval teorijo o Velikem poku skoraj 80 let pred njenim nastankom, v eseju Pesniško načelo (The Poetic Principle) iz leta 1850 pa je trdil, da je glavni namen umetnosti estetika - učinek, ki ga napravi na občinstvo.
V tujini je Poe užival večji ugled kot doma. Vplival je na številne literate, med njimi na francoske simboliste ter na Dostojevskega, Borgesa, Kafko in Verna. Po književniku, ki je umrl leta 1849, so poimenovali tudi ameriško literarno nagrado.