Ugibanja o dobitniku Nobelove nagrade za literaturo - iskanje ključa za podeljevanje

Kot je po pisanju AFP dejal knjigotržec Mats Olin, ki deluje v Stockholmu, so vse le ugibanja.

Švedska akademija, ki izbira nagrajenca za književnost, vsako leto februarja sestavi seznam nominirancev, ki ga v maju skrajša na pet imen. Ključ, po katerem izbere dobitnika Nobelove nagrade, pa ostaja skrivnost.

Možnosti je po pisanju AFP več. Lahko bi bil jezik. V angleščini pišoči avtorji so Nobelovo nagrado prejeli 27-krat, po 13-krat pa so jo prejeli avtorji, ki pišejo v francoščini ali v nemščini.

Po besedah Claesa Wahlina, kritika pri švedskem tabloidu Aftonbladet, se le redko primeri, da bi akademija dve leti zapored nagradila isti jezik. Ker je lani Nobelovo nagrado prejela kanadska pisateljica Alice Munro, je letos tako morda izključena angleščina.

"Če pa bo ponovno nagrajen isti jezik, mora biti avtor z drugega konca sveta," je dodal Wahlin. To bi sicer izključilo ameriško avtorico Joyce Carol Oates in Kanadčanko Anne Carson, katerih imeni se pogosto omenjata v ugibanjih.

Po drugi strani pa po besedah Elise Karlsson, kritičarke pri švedskem časniku Svenska Dagblad, nič ne bi bilo bolj presenetljivo, kot zaporedoma izbrati dva Kanadčana,a akademija rada preseneti.

"Ne bo dolgo, ko bo na vrsti Afrika," meni založnica Elisabeth Grate. Afriški avtorji so Nobelovo nagrado doslej prejeli le štirikrat v zgodovini podeljevanja. Nazadnje jo je leta 2003 dobil južnoafriški pisatelj John M. Cortezee.

Med možnimi dobitniki se tako letos omenja kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, pa tudi somalijski pisatelj Nuruddin Farah. Slednji je tip pisatelja, ki je akademiji blizu, pravi Wahlin.

Ključ pa bi lahko bil tudi žanr. Z Munrojevo je bila po Wahlinovih besedah nagrajena kratka zgodba, romanopisci so prekomerno zastopani na seznamu dobitnikov nagrade, zato bi lahko letos nagrado prejel dramatik ali pesnik, denimo sirski pesnik Adonis.

Lahko pa akademija nagradi tudi neliterarno delo, tako se med možnimi dobitnicami Nobelove nagrade letos omenja tudi beloruska novinarka Svetlana Aleksijevič.

Lahko pa nagrado dobi tudi kateri izmed starejših avtorjev preden bo prepozno. "Ko sta jo dobila Harold Pinter ali Tomas Transtroemer, je šlo deloma za to," meni Wahlin.

Kot še piše AFP, je Murakami sicer favorit pri bralcih, manj pri strokovni javnosti. Po besedah Karlssonove mu namreč manjka globina. "Dobitniki Nobelove nagrade morajo znati ubesediti močna čustva, njihovo pisanje ne sme le zabavati, predvsem mora prinašati sporočilo, ki bralca pripravi k razmišljanju, da svojo eksistenco ugleda v drugi luči," je dodala Gratejeva.

Švedsko akademijo je leta 1786 ustanovil kralj Gustav III., da bi promovirala švedsko literaturo. Nobelovo nagrado podeljujejo od leta 1901.

Nobelovo nagrado za književnost bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (okoli 870.000 evrov).