Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RUSKI MISLECI - OSREDNJE DELO POMEMBNEGA POLITIČNEGA FILOZOFA 20. STOLETJA

Ruski misleci so osrednje delo vplivnega filozofa in zgodovinarja Isaiaha Berlina, ki so ga še za časa življenja imenovali največji svetovni govornik in najbolj navdihujoč bralec na svetu. Knjiga združuje tekste, ki so nastali v razponu 30 let. Ponuja prodorno analizo politične in filozofske misli ruskih ustvarjalcev 19. stoletja in bralca popelje v središče intelektualnega vrveža v Rusiji 19. stoletja, v preplet dogodkov, idej in vrednot, ki jih Berlin predstavlja z izjemno sposobnostjo razumevanja in vživetja. Številna vprašanja portretirancev so aktualna še danes, med drugim dilema liberalnega filozofa, ki je primoran izbirati med skeptično držo zadržanega opazovalca in angažiranostjo. Delo odlikujeta dostopen slog in avtorjeva moralno-intelektualna vpletenost v tematiko. Ruski misleci že vse od izida navdušujejo številne bralce po svetu, ki jih zanimajo Rusija, ruska zgodovina, zgodovina filozofije, problem svobode in nujnosti, odnos med posameznikom in družbo ter družbeno delovanje idej.

Isaiah Berlin (1909-1997) je bil latvijsko-britanski politični filozof judovskega rodu. Rodil se je v Rigi, v rusificirani judovski družini, med letoma 1945 in 1946 pa je kot odposlanec britanske ambasade služboval v Moskvi. V tem času se je imel priložnost sestati z nekaterimi od najvidnejših ruskih intelektualcev in umetnikov, kot sta Ana Ahmatova in Boris Pasternak, ter spoznati življenje pod tedanjim režimom. Berlin velja za enega najvplivnejših zgodovinarjev idej 20. stoletja, za gorečega zagovornika političnega liberalizma in pluralizma vrednot. Med drugim je bil tudi predsednik Britanske akademije. V slovenskem prevodu je doslej poleg pričujočega dela, ki ga je prevedla Urša Zabukovec, izšla še knjiga Izvori romantike.

LJUDSKA RELIGIOZNOST V KANALSKI DOLINI

Monografija prinaša pregled ljudskega obredja prebivalstva Kanalske doline, ki ga avtorica Nataše Gliha Komac prepoznava kot pomemben identifikacijski element tamkajšnje slovenske jezikovne skupnosti. Posebna pozornost je namenjena še v poznih 90. letih 20. stoletja živemu obrednemu umivanju lobanje pokojnika. Obenem je v delu opisano tudi poučevanje slovenskega jezika na tem območju ter ohranjeno tradicionalno praznovanje Slovencev v Kanalski dolini, od pustnih norčij do obredov v velikonočnem času, različnih žegnanj, romanj pa vse do kresovanja in Pehtrinega večera.

NAJEMNIK - ROMAN AVTORICE ŠKOTSKO-AFRIŠKIH KORENIN, POSTAVLJEN V HRVAŠKO MESTECE

Dogajanje romana Najemnik je postavljeno v leto 2007, skoraj 20 let po moriji ob razpadu Jugoslavije. Svojo zgodbo pripoveduje Djuro Kolak, samotar, lovec in posebnež, eden izmed preživelih prebivalcev zadušnega hrvaškega mesteca Gost. Nad mestom še vedno ždi duh bratomorne vojne - dotedanji sosedje in prijatelji so pod okriljem širšega konflikta postali sovražniki. Zamolčane zamere, zavist in drobnjakarske užaljenosti v vojni prerastejo v podlo zahrbtnost, izdajo in nečloveško okrutnost. Ko v mesto prispe britanska družina in prične obnavljati eno od zapuščenih hiš, se začnejo obujati tudi spomini, ki bi jih vsi, razen Kolaka, najraje pozabili. Najemnik prinaša zgodbo o teži, ki jo vojna še dolga leta po koncu pušča na družbi. Hkrati je intimna zgodba o enem poletju, ki je zaznamovalo življenje vsega mesta.

Aminatta Forna (1964) je pisateljica škotskih in afriških korenin. Ko ji je bilo 11 let, so v Sierri Leone kot žrtev režimskega nasilja usmrtili njenega očeta, s čimer je na svoji koži občutila vzdušje državnih udarov in avtokratskih režimov. Svoja občutja in razmišljanja o zapletenih vzrokih in povodih, ki pripeljejo do vsečloveških tragedij, je popisala v več romanih, med drugim tudi v Najemniku, ki so ga številni časopisi uvrstili med najboljše romane leta 2013. To je avtoričino prvo v slovenščino prevedeno delo. Za prevod je poskrbel Jaka Andrej Vojevec.

MEDVEDJI OBJEM - SLIKANICA S PRAVLJIČNO ZGODBO O ŽIVLJENJU MEDVEDOV

Slikanica britanske avtorice Katharine McEwen ponuja prisrčno zgodbo o življenju medvedov. Začne se s pozno jesenjo, ko se mlad medved pripravlja, da bo prvič samostojno preživel zimo. Pripravlja si listje in zaloge hrane, kot sta ga učila starša. Sreča medvedko, ki se prav tako pripravlja na zimsko obdobje. Priprav se lotita skupaj, prav tako počivanja v brlogu do pomladi, ki se jo razveselijo trije. Slikanica obenem prinaša tudi čarobno pripoved o nenehni menjavi letnih časov in večnem krogu življenja. Besedilo slikanice je poslovenila Mateja Črv Sužnik.