misliV Ljubljani mednarodni simpozij o migracijah glasbenega repertoarja
Ljubljana, 20. oktobra - V Ljubljani se bo danes začel mednarodni muzikološki simpozij z naslovom Poti glasbenih rokopisov in tiskov v novoveški Evropi. Dvodnevno znanstveno srečanje bo posvečeno načinom širjenja glasbenega repertoarja po Evropi od 16. do začetka 19. stoletja. Predavalo bo 19 glasboslovcev iz desetih držav.
Simpozij bo osvetlil migracije, o katerih je manj govora kot o migracijah samih glasbenikov, torej migracije glasbenega repertoarja in vzroke zanje. Gre za vidik glasbenih migracij, ki je bil doslej v svetovnem merilu manj obravnavan, je za STA povedala Metoda Kokole, predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, ki je simpozij pripravil v sodelovanju z Univerzo Jeana Monneta iz francoskega Saint-Etiennea.
"Evropske biblioteke so polne rokopisnih in tiskanih glasbenih knjig, v katerih najdemo vidne sledi pogosto dolgih in zapletenih poti, ki so jih prepotovale, preden so prispele do svoje današnje lokacije. Domala vsaka glasbena knjiga ima svojo usodo, bodisi tipično bodisi nenavadno, in ob vsaki se je mogoče vprašati, kje je nastala, zakaj, komu je bila namenjena, kje je bila dejansko v rabi, kdo jo je kdaj pridobil in zakaj ter po kateri poti je prišla na svojo sedanjo lokacijo," piše v vabilu.
Simpozij želi, kot so še zapisali organizatorji, določiti značilne načine oz. poti, po katerih se je zapisana glasba v navedenih obdobjih širila, ter začrtati najpomembnejše evropske poti, po katerih so v tem obdobju potovali novonastali rokopisi in tiski.
Poti so bile, kot je povedala Kokoletova, v različnih obdobjih različne: v starejših obdobjih so vplivi prihajali iz Italije, v protestantskem času iz nemškega prostora, iz nemškega tudi kasneje v poznem 18. stoletju in naprej. Poti oziroma možnosti je bilo "tisoč in ena", od osebnih poti, ki so jih omogočale same ustanove, predvsem v redovih, do impresarijev, ki so širili operni repertoar.
Kokoletova upa, da bodo o tem izvedeli kaj več, saj bodo v Ljubljani gostili vidne svetovne strokovnjake, ki se ukvarjajo s to tematiko, med drugim predsednika mednarodnega muzikološkega društva Dinka Fabrisa iz Italije, britanska muzikologa Iaina Fenlona in Michaela Talbota, nizozemskega muzikologa Rudolfa Rascha in Marca Desmeta, ki se v Franciji veliko ukvarja z Jacobusom Gallusom.
Približno tretjina simpozija bo posvečenega domačim temam, saj bo med drugim govora o glasbenih rokopisih in tiskih ptujskih meniških redov, glasbenem arhivu Filharmonične družbe, violinskih učbenikih in izvoru zgodnjega simfoničnega repertoarja na Slovenskem ter kornih knjigah Tomaža Hrena.
Simpozij je del evropskega projekta Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: srečanja evropskega Vzhoda, Zahoda in Juga (MusMig) v okviru programa HERA (Humanistične vede v evropskem raziskovalnem prostoru).