V madridskem Pradu novembra razstava, posvečena Berniniju

V naročilih, ki jih je Bernini dobil od španskih naročnikov v Rimu, se odražajo zapleteni diplomatski in politični odnosi med Rimom in Španci. Naročila so tudi tesno povezana z dejstvom, da je Filip IV. želel biti prisoten tako na diplomatskem kot tudi na verskem in političnem prizorišču v Rimu. Naročal je dela za nekatere najpomembnejše cerkve v Rimu, denimo za baziliko sv. Petra ali baziliko Santa Maria Maggiore, pa tudi za španski El Escorial.

Kot poudarjajo v muzeju, bosta tokrat v Pradu prvič na ogled na ogled kipa Anima beata in Anima dannata, ki ju je pri mladem Berniniju naročil Pedro Foix de Montoya. Danes sicer krasita Špansko palačo v Timu, kjer je sedež španskega veleposlaništva. Dramatična upodobitev "obsojene duše" je bila pogosto interpretirana kot skriti Berninijev avtoportret, je mogoče prebrati na spletni strani muzeja.

Gian Lorenzo Bernini (1598-1680) velja za najpomembnejšega umetnika rimskega baroka. Rodil se je v Neaplju. Njegov oče je bil kipar in je deloval v Rimu. Bernini je kmalu zaslovel kot čudežni otrok. Glas o njegovih izjemnih sposobnostih je segel do papeža Pavla V. Borgheseja. Od takrat je Bernini izvršil veliko naročil za papeže, ki so se tekom 17. stoletja zamenjali na prestolu sv. Petra v Rimu.

Baročni Rim, središče krščanstva, si je v 17. stoletju opomoglo od kriz, ki jih je povzročila reformacija. Papeži so se lotili sistematičnega urbanističnega urejanja mesta. Nastajale so nove cestne osi in trgi, na katerih so našli mesto novi spomeniki. Rimski umetniki, še posebej Bernini, so tako imeli veliko priložnosti za ustvarjanje novih del.

V 50. letih 17. stoletja je Bernini odpotoval v Francijo, kjer je bil povabljen na dvor Ludvika XIV. Umrl je leta 1680 v Rimu.