Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IMMUNITAS - DELO, KI Z VEČ VIDIKOV OSVETLI FENOMEN IMUNIZACIJE

Potreba po imunizaciji dosega svoj vrhunec prav v sedanjem obdobju, ki ga domnevno določa čedalje bolj razširjena nevarnost, s čimer postajajo z imunizacijo zaznamovani prav vsi vidiki človeške eksistence. Bolj ko se življenje posameznika in skupnosti čuti izpostavljeno nevarnosti vdora tujih elementov in okuženju z njimi, bolj se zapira v svoje varnostne ograde. Tovrstna imunitarna strategija ima svojo ceno. Tako posameznik kot skupnost se lahko proti ogrožajoči nevarnosti cepi, a zgolj tako, da je cepljenje preventivno in nadzorovano. Da bi življenje na ta način ušlo smrti, je primorano inkorporirati princip imunizacije v zameno za golo biološko preživetje. Delo Immunitas, ki ga je prevedel Boštjan Nedoh, sooča pravni in politični besednjak s teološkim, antropološkim in biološkim ter odpira vrata povsem novemu načinu filozofije kot povsem svetovljanske in profane prakse.

Roberto Esposito (1950) je italijanski politični filozof. Je podpredsednik Italijanskega inštituta za humanistične znanosti v Neaplju in dolga leta edini italijanski predstavnik v Mednarodnem znanstvenem svetu pri College International de Philosophie v Parizu. Je avtor številnih odmevnih in vplivnih filozofskih del. Immunitas je prva avtorjeva knjiga v slovenskem prevodu.

STRAMORJEVI KORAKI - KRATKE ZGODBE S PROTAGONISTI IZ RURALNEGA OKOLJA

Knjiga Stramorjevi koraki prinaša kratke zgodbe, ki jih je avtor spisal v zadnjih dveh letih. Dve - O njem in O njej - sta že bili objavljeni v reviji Literatura, druge pa so pred bralci prvič. Vsebinsko se dotikajo zgodb posameznikov v ruralnem okolju širše Slovenije. Zgodbe, ki so časovno umeščene med letom 1950 in sedanjostjo, se spoprijemajo z različnimi osebami in prostori, vsem pa je skupno pisateljevo zakrito in subtilno raziskovanje pobega slovenskega vojaka iz vojašnice JLA v letu 1991. Tako zgodbe prehajajo v svojevrstno romaneskno strukturo, v kateri ni več le enega osrednjega subjekta, temveč subjekti poleg protagonistov postanejo zgodbe same, ki se na različne načine vežejo na osnovno zgodbeno gred. Delo je knjižni prvenec Andreja Tomažina (1988).

PIAROVKA - ROMAN O POLITIČNEM DOGAJANJU NA LOKALNI RAVNI

Protagonistka romana Piarovka avtorice Petje Rijavec - po poklicu predstavnice za odnose z javnostmi - je Taja, ki sprejme službo piarovke županskega kandidata, Domna Juhca. Ta s figo v žepu obljublja rešitev romskega vprašanja in preobrazbo Grosuplja iz podaljška Ljubljane v najlepše mesto v Evropi. Pot do zmage tlakujejo lokalne zveze in poznanstva, kočljive protiusluge ter spretno komuniciranje z vsemi, ki jih potrebuje, da bi se povzpel na vrh. Taja začrta komunikacijsko strategijo predvolilne kampanje v mestu glasnih veselic in kurjenja kablov ter skuša krmariti med šefom, ki od nje pričakuje prodajanje megle, ter novinarji, ki imajo vedno kopico neprijetnih vprašanj. Pri tem se sooči s pregovorno provincialno miselnostjo manjšega kraja. Ko povsem naključno odkrije umazane in nečedne posle, ki ji obrnejo želodec, je postavljena pred preizkušnjo, kaj storiti z novimi dejstvi. Roman se na hudomušen, sarkastičen in zabaven način z nekoliko romanesknega pretiravanja sprehaja po minikozmosu Grosuplja. Loteva se družbenih stigem, kot je romska problematika, opisuje korupcijo na lokalni ravni, razkriva nečednosti in sprenevedanje lokalnih elit.

NA KMETIJI DINOZAVROV - SLIKANICA O ŽIVLJENJU IN DELU NA KMETIJI

Slikanica priznane britanske ilustratorke Frann Preston-Gannon ponuja pripoved o kmetu Jaki, ki na svojem posestvu skrbi za živali oziroma dinozavre. Tako mora vsak dan zgodaj vstati, saj ga varovanci potrebujejo že zjutraj. Po obilnem zajtrku se odpravi na celodnevno delo: dinozavre je treba nakrmiti, poskrbeti za mladičke, očistiti ribnik; dela kar ne zmanjka. Zvečer se vrača domov na smrt utrujen, a zadovoljen, da so njegove živali srečne in na varnem. Slikanica otrokom prek simpatičnih upodobitev živali, ki jim avtorica nadene dinozavrove oblike, predstavi življenje na kmetiji. Besedilo slikanice sta poslovenila Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik.