Ob 150-letnici Slovenske matice tudi dokumentarec

Kot je pred projekcijo filma poudaril sedanji predsednik Slovenske matice Milček Komelj, je to prvi film o ustanovi, ki letos praznuje 150 let obstoja. Dokumentarec dopolnjuje slavnostno akademijo, razstavo in simpozij, s katerimi so že obeležili visoki jubilej ustanove, ki velja za predhodnico Univerze v Ljubljani in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Film, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija, poleg zgodbe o zgodovini Slovenske matice, ki jo pripoveduje Ban, zapolnjujejo izjave nekaterih vidnih predstavnikov ustanove. Tako dokumentarec uvedejo besede sedanjega tajnika Draga Jančarja, nekdanjega tajnika Franceta Bernika in člana odbora, filozofa Tineta Hribarja. V filmu nastopijo tudi drugi govorci, od Komelja, nekdanjega predsednika in akademika Primoža Simonitija, predsednika SAZU Tadeja Bajda, pa vse do zgodovinarjev - Vaska Simonitija, Petra Vodopivca in Oskarja Habjaniča ter literarne zgodovinarke Silvije Borovnik.

Govorci so predstavili svoje spomine in izkušnje s Slovensko matico in različne spore znotraj nje. Tako lahko gledalec izve, da so bili tekom njene zgodovine kot tajniki iz različnih vzrokov odstavljeni ali nesprejeti pomembni posamezniki, kot so Fran Levstik, Oton Župančič, Simon Gregorčič in Mile Klopčič.

Zanimiva, a za današnji čas nepredstavljiva, je tudi zgodba o začetku Slovenske matice. Pobudo za ustanovitev ustanove, postavljene v središče Ljubljane, so pred 150 leti dali mariborski intelektualci, t.i. štajerski rodoljubi, ki so zanjo prispevali tudi denarna sredstva - po 50 goldinarjev. Tem zneskom, ki so se jim pozneje priključili še prispevki drugih izobražencev, trgovcev, obrtnikov in duhovnikov, se je pridružilo še 500 goldinarjev iz zasebnega žepa cesarja Franca Jožefa ter 1000 goldinarjev hrvaškega škofa Josipa Juraja Strossmayerja. Prvi predsednik je bil Lovro Toman, prav iz vrst mariborskih rodoljubov.

Kljub temu, da si je matica od nekdaj zavzemala za nadstrankarsko in nepolitično delovanje, so se znotraj nje bili tudi ideološki boji, v začetnem obdobju spor med staroslovenci in mladoslovenci, ki se je kazal med konservativnim in liberalnim pogledom na svet, pa vse do med- in povojnih razprtij. Po drugi svetovni vojni tako matica ni našla zaupanja pri novih oblasteh, kljub temu, da se je med vojno v njej ilegalno sestajal kulturni plenum OF. Povojnim oblastnikom se je zazdela ustanova preveč konservativna, zato so jo ukinili, premoženje pa nacionalizirali. Ponovno so jo obudili v 50. letih.

Kot je v filmu povedal Jančar, je Slovenska matica nastala "ob zarji slovenske samozavesti", v času, ko razen Mohorjeve družbe na Slovenskem ni obstajala nobena druga organizirana kulturna ustanova. Nastala je z željo po ustanovi, ki bo skrbela za visoko znanost in umetnost.

Danes je Slovenska matica zapostavljena in predvsem finančno podhranjena, pa je povedal predsednik SAZU Bajd, ki je - kot v nekakšno zahvalo za sodelovanje pred mnogimi leti - napovedal pomoč akademije pri ureditvi njenega današnjega statusa.