Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MAJ, NOVEMBER - DESETI JANČARJEV ROMAN, TOKRAT NA TEMO MLADEGA UMETNIKA V SODOBNI DRUŽBI

Maj, november je Jančarjev deseti roman, v katerem se tokrat posveča sodobni tematiki. Junak romana je mladi Ciril Kraljevič, predstavnik "izgubljene generacije", čigar želja po polnem in smiselnem življenju se v družbi, v kateri se sooča s povzpetništvom in pridobitništvom, spreminja v tavajoče iskanje identitete in izgubljenih iluzij. Tako se Kraljevič iz protagonista, ki je želel svetu vtisniti svojo enkratno podobo, preobraža v nemočnega marginalnega opazovalca, ki se skupaj z družbo pogreza v životarjenje. Roman se začne kot šala, nadaljuje kot ironija in satira, sčasoma pa začne postavljati globlja vprašanja o življenju Kraljeviča in o svetu, v katerem živi. V nekaj mesecih se odvijejo sklepna poglavja njegovih poskusov, da bi našel svoj prostor pod soncem in si postavil smiselni življenjski cilj, ki se neulovljivo premika med skrajnima poloma visokih sanj o umetnosti in ljubezni ter banalno, tudi brutalno vsakdanjostjo, v kateri je treba predvsem preživeti.

Drago Jančar (1948), rojen v Mariboru, sodi med najplodovitejše in najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Poleg novel, dram, esejev ter scenarijev za TV igre in filme se podpisuje pod deset romanov. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi nagrade Prešernovega sklada, Prešernove nagrade in trikrat kresnika, trikrat Rožančeve in štirikrat Grumove nagrade.

JAZ, CHRISTIANE F., KLJUB VSEMU ŽIVLJENJE - KNJIGA, KI RAZKRIVA ŽIVLJENJE AVTORICE KNJIGE MI, OTROCI S POSTAJE ZOO PO NAJSTNIŠKI LETIH

"Že 35 let nisem mrtva, komaj kdo je verjel, da bom doživela 51 let, ampak poglejte me, tu sem - Christiane Felscherinow," tako govori Christiane F. v promocijskem videu za pričujočo knjigo, ki je leto dni po izvirniku v prevodu Maje Novak na voljo tudi slovenskim bralcem. Ljudje so želeli vedeti, kaj se je zgodilo z deklico s postaje Zoo, ki jo pozna ves svet, zato je skupaj z novinarko srbsko-nemških korenin Sonjo Vuković izdala knjigo o tem, kaj se je zgodilo "po tem". Spregovorila je o vzponih in padcih po izidu kultne knjige Mi, otroci s postaje Zoo in po uspešnem filmu, ki ga je leta 1981 posnel nemški režiser Uli Edel. In tudi o tem, da je bilo najtemnejše obdobje njenega življenja pravzaprav šele "po tem" - po najstniškim drogiranju in prostituciji. V delu razkriva resnico o svojem življenju - srečna leta v Grčiji, životarjenje v zaporu, boj z odvisnostjo, trenutke sreče s sinom Philippom. Spregovori tudi o slabih plateh slave, o mnogih sramotnih padcih, ki si jih je privoščila v življenju, in o tem, da jo je bilo misli, da bi kaj spremenila, preveč strah.

NENAVADNI SPOMIN ROZE MAZUR - ROMAN Z ENIM NAJSVETLEJŠIH ŽENSKIH LIKOV V EVROPSKI LITERATURI

Avtor Vladimir Vertlib, po rodu ruski Jud, se je po svoji dolgi izselitveni in nastanitveni odisejadi, nastanil in ustalil v Avstriji, kjer je postal prodorno pero nemške in avstrijske literature. Dokončno se je uveljavil prav s pričujočim romanom Nenavadni spomin Roze Mazur (1999), v katerem s širokim literarnim zamahom ter tematskim razkošjem slika življenjsko zgodbo svoje babice - 90-letne ruske Judinje. Obsežno in dramatično epopejo leta 1907 rojene pripovedovalke je avtor zgostil v verigo posamičnih epizod, na katerih ozadju se izrisuje najtemnejša zgodovina vzhodnoevropske zgodovine 20. stoletja: judovski pogromi, oktobrska revolucija, državljanska vojna med manjševiki in boljševiki, stalinizem, druga svetovna vojna, triletno obleganje Leningrada in antisemitizem po drugi svetovni vojni. Kljub strahotam, skozi katere mora v svojem boju za preživetje Roza, izjemna, močna junakinja, je pisanje polno hudomušnih in humornih barv. Vertlib je z Rozo Matur ustvaril enega najmočnejših in najsvetlejših ženskih likov v sodobni evropski literaturi. Roman je poslovenil Štefan Vevar.

PRIJATELJA - SLIKANICA, KI OTROKOM PRIBLIŽA INUITE

Slikanica prijatelja je izšla v zbirki Okrog sveta, ki je namenjena predšolskim otrokom, družinskemu branju in bralcem prvega bralnega obdobja. Ubeseduje zgodbe otrok, ki živijo zunaj Evrope. V knjigi so tako na obisku mali junaki z najbolj odmaknjenih kotičkov sveta. Bralci z njihovo pomočjo spoznavajo, da je svet velikanska zgodba. Tokrat se bodo v ledenem objemu družili z Inuiti.

Janja Vidmar (1962) velja za eno najvidnejših slovenskih mladinskih pisateljic. Piše socialno-psihološke romane, socialno-psihološke povesti, avanturistične realistične povesti, otroško kriminalko in fantastične pripovedi. Piše tudi scenarije. V Cobissu je pod njenim imenom mogoče najti blizu 80 monografskih publikacij. Za svoje pisanje je bila večkrat nagrajena.

Suzi Bricelj je leta 1998 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, študirala je tudi v Bratislavi in v Parizu. Njene ilustracije je najti v 137 knjižnih izdajah. Za svoje ilustratorsko delo je prejela nagrade zlata ptica, plaketo Hinka Smrekarja, Levstikovo nagrado in nagrado za izvirno slovensko slikanico.