Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ANTONIJA, OSTANI V KOMPOSTELI - SODOBNA PRIPOVED O MEDČLOVEŠKIH ODNOSIH

Antonija, ostani v Komposteli je sodobna povest o medčloveških odnosih, o nikoli dorečenem odnosu med moškim in žensko, ki jo avtor vplete v danes ponovno priljubljeno romanje po Jakobovi poti, ki se ga udeležujejo ljudje vseh nazorov. Vsi romarji hodijo po isti romarski poti, a vendar vsak hodi svojo pot življenja, pot iskanja sebe, sočloveka, sobivanja, upov, dvomov, bolečin in ljubezni. Tudi Antonija in Albert sta se podala v Kompostelo, in sicer vsak s svojimi vprašanji in pričakovanji. Romanje pa se je končalo zelo drugače, kot sta pričakovala. Roman bralcu odstre ne le usodo njune ljubezni, ampak tudi zgodbe ljubezni, bolečin in sovraštva ljudi, ki živijo v njunem času, ter tistih, ki so živeli v stoletjih pred njima.

Jože Urbanija se je rodil leta 1941 na Škrjančevem pri Radomljah. Diplomiral je na ljubljanski Teološki fakulteti, magistriral na Vseučilišču v Zagrebu, doktoriral pa iz bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je dve desetletji predaval bibliotekarstvo. Poleg strokovnih in znanstvenih člankov je objavil več literarnih del: Utrinki, Zgodbe Tomaža Slovenca, Ljubiti in živeti, Soldat Klemen in Vladati za vsako ceno!.

MOJE ZGODBE - SKLEPNI DEL TRILOGIJE PETRA ČEFERINA

Peter Čeferin velja za enega najbolj prepoznavnih in najprodornejših slovenskih odvetnikov, obenem je pisatelj. Njegove pripovedi so zgodbe, ki jih piše bogato življenje človeka, ki je skusil vse plati in vse barve življenja. Pričujoče zgodbe je mogoče šteti za zadnji del trilogije, saj se v marsičem vežejo na prejšnji knjigi Moje odvetniško življenje in Valat. Pravzaprav bi lahko vse tri knjige, kot so zapisali v založbi, strnili v eno knjigo zgodb, v kateri avtor z izrazito sposobnostjo redukcije besed bralcu živo naslika dogodek, atmosfero in značaje ljudi, o katerih piše.

Tudi tokrat avtor ne odstopa od naravnega toka pripovedi, ohranja izjemen občutek za detajl in zavedanje, da je vse, kar sam danes je, tudi posledica zgodb, ki so jih skupaj z njim pisali ljudje, s katerimi se je skozi življenje srečeval. Posebno mesto pa v njegovi tretji knjigi namenja svojim prednikom in njihovim zgodbam, ki so pospremljene z izborom fotografij in pisem.

MENE NE BO NOBEN JEBO - IZBOR BLOGOVSKIH ZAPISOV KAMENKA KESARJA

Knjiga Mene ne bo noben jebo ponuja izbor blogovskih zapisov Kamenka Kesarja ter nova, še neobjavljena besedila. Dopolnjujejo jo ilustracije dr. Horowitza. Bloger v svojih zapisih razmišlja o ljubezni, spolnosti, poslu, denarju, kuhanju in skrbi za družino. V pismu svojim bralcem je o knjigi med drugim zapisal: "Saj ne vem, koliko vam bo koristila, a glede na nekaj stotisočkrat prebrane zapise na mojemu blogu bi sklepal, da se boste kdaj pa kdaj celo nasmejali. Na glas."

Kamenko Kesar je piarovec in marketingar, organizator dogodkov in ljubiteljski športnik. Nesojeni lutkar, nekdanji študent petih fakultet, pa tudi nekdanji radijec, izdelovalec štampiljk in grafični oblikovalec. Mariborčan, ki je prišel v Ljubljano in se udomačil na Rakitni.

JAZ, FRANCI GRDI - PRISRČNA PRIPOVED O USODI SPRVA NEBOGLJENEGA MUCKA

Glavni junak mladinskega dela Jaz, Franci Grdi je mačkon z nenavadnim imenom. Najprej mu je bilo pravzaprav ime Zguba, potem Cmera, pa Podganji sin in Podganji izrodek. Mucu med bratci in sestricami ni bilo lahko, saj je bil najmlajši in najbolj nebogljen. K sreči se pravočasno najde deček Mato, ki za mucka lepo poskrbi. Knjiga ponuja preprosto, a globoko zgodbo o srečnih in nesrečnih naključjih.

Dim Zupan (1946), po poklicu pravnik, od leta 1992 deluje kot samostojni kulturni delavec. Svojo prvo knjigo je napisal za otroke: Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca. Pozneje je izšlo še pet zgodb s tema glavnima likoma. Leta 1992 je izdal knjigo Trnovska mafija, ki ji je sledilo nadaljevanje Trnovska mafija drugič (1998). Preizkusil se je tudi v dramatiki, poleg tega piše za odrasle. Leta 1993 je izšel roman Temna zvezda smrti. Je prejemnik Levstikove nagrade in nagrade desetnica.

Tanja Komadina ustvarja predvsem na področju ilustracije in stripa. Njen strip Ko zorijo jagode se je uvrstil v antologijo Slovenski klasiki, njen eksperiment z naslovom Mehanika pa je objavljen v mednarodni stripovski antologiji Workburger.