Dunajski mestni svetnik Ernst Woller za STA: Naš kulturni turizem je zgodba o uspehu

Kot ste mi povedali v intervjuju pred dvema letoma, mesto Dunaj tedaj kljub gospodarski krizi ni znižalo sredstev za kulturo, ampak jih je celo povečalo. Kakšen bo proračun za kulturo v prihodnjem letu?

Res je, da sredstev za kulturo nismo znižali, v prihodnjem letu pa jih bomo še povečali za sedem milijonov evrov. Proračun za kulturo bo tako znašal 246,8 milijona evrov.

Kateremu področju je v proračunu namenjenih največ sredstev?

Največ, kar več kot 50 odstotkov, jih je namenjenih gledališču, glasbi in filmu. To je seveda povezano s številom gledaliških hiš na Dunaju, ki jih je kar 100, in s številom zaposlenih na teh treh področjih. Tudi teh je seveda precej, če hočemo, da stvari dobro delujejo. Iz tega dela proračuna se financira še delovanje dunajskega simfoničnega orkestra in festival Wiener Festwochen.

Dobra kulturna ponudba ima pozitiven vpliv na turizem. Koliko ljudi pride v mesto predvsem zaradi kulturnih dogodkov?

Anketa, ki smo jo izvedli med turisti, nam je dala dokaj točen odgovor na to vprašanje. V njej je ker 72 odstotkov vprašanjih odgovorilo, da so v mesto prišli zaradi bogate kulturne ponudbe. Naš turizem bi lahko označili kot zgodbo o uspehu. V zadnjem času na letni ravni beležimo porast števila turistov od pet do sedem odstotkov.

Lahko razkrijete formulo za uspešen kulturni turizem? Je odločilna bogata kulturna dediščina mesta, kakovostna aktualna ponudba, dobro obveščanje...?

Verjetno kombinacija vsega. Dejstvo je, da večina ljudi ob besedi Dunaj najprej pomisli na kulturo. In kultura, čim bolj se oddaljujemo od Dunaja, prihaja bolj v ospredje. V Ljubljani verjetno z Dunajem povezujete še kaj drugega kot kulturo, če pa denimo v Santiagu de Chile nekomu rečete Dunaj, bo pomislil le na kulturo.

Kultura našega mesta je pomembna blagovna znamka, česar se seveda zavedamo. Si pa poleg tradicionalne kulture želimo napredka tudi na področju sodobne umetnosti. Imamo dobre sodobne umetnike in se veliko posvečamo promociji sodobne umetnosti. Toda dejstvo je, da še vedno večina turistov pride v mesto zaradi tradicionalne kulture. In te obiskovalce želimo zapeljati, da obiščejo denimo še pop festival ali katerega od manjših festivalov. Teh imamo skupaj okoli 80 in pokrivajo zelo različne in številne niše.

V letu 2012, ko je minilo 150 let od rojstva Gustava Klimta, je bila na Dunaju osrednja pozornost posvečena temu avstrijskemu slikarju. Kaj bo v ospredju prihodnje leto?

V prihodnjem letu se bo dogajanje na Dunaju na eni strani osredotočilo na 150. obletnico izgradnje dunajskega ringa, krožne ceste okoli ožjega središča mesta, na drugi strani pa bo Dunaj gostil tekmovanje za pesem Evrovizije. Slednje je seveda nekaj, česar nismo mogli načrtovati, se pa bo v prihodnjem letu v dveh do treh tednih zvrstilo veliko dogodkov, ki bodo povezani z Eurosongom. V terminu od 15. do 25. maja 2015 je, mislim, že danes težko dobiti sobo v katerem od dunajskih hotelov. Tedaj bodo zagotovo vsi hoteli polno zasedeni.

V sklopu obeleževanja obletnice izgradnje dunajskega ringa - Ringstarsse pa bodo na ogled številne razstave. Skupno je v največjih muzejih v mestu načrtovanih 15 velikih razstav na temo ringa, poleg tega bo na samem ringu potekala vrsta dogodkov.

Ringstarsse, ki obdaja staro mestno jedro Dunaja, je izjemna v evropskem merilu. Uredili so jo konec 19. stoletja na mestu nekdanjega obzidja iz 13. stoletja ter ob njej v kratkem času zgradili nekaj vidnejših arhitektur. Prva je bila v 60. letih 19. stoletja zgrajena operna hiša, do konca 19. stoletja so ji sledile še nekatere druge pomembne arhitekture, kot so Mestna hiša, poslopje avstrijskega parlamenta, poslopje univerze. Ring je dolg skupaj pet kilometrov in če ga obvozite ali prehodite, ste videli skoraj vse najpomembnejše dunajske znamenitosti.

Od leta 2010 imajo mladi do 19. leta starosti na Dunaju brezplačen vstop v dunajske državne in mestne muzeje. Verjetno se je to pokazalo kot dobra odločitev...

Številk žal ne vem na pamet, se je pa število mladih, tako posameznikov kot šolskih skupin, v dunajskih državnih in mestnih muzejih povečalo. Na Dunaju smo uvedli tudi poseben program za dijake poklicnih šol, saj so izkušnje pokazale, da imajo ti morda največjo distanco do klasične oziroma tradicionalne umetnosti in do kulturnih dogodkov, ki jih lahko označimo kot tradicionalne.

V sklopu tega programa, ki se imenuje Go for culture, ima vsak dijak najmanj enkrat letno zagotovljen obisk kulturnega dogodka, pri čemer mu ne zagotovimo le prostega vstopa, temveč ga tudi spremljamo in ustrezno motiviramo.

Socialno šibkejšim pa dostop do kulture olajša Kulturpass...

Program, v sklopu katerega je mogoče pridobiti prepustnico, imenovano Kulturpass, se imenuje Lakota po umetnosti in kulturi. Njegovi začetki segajo v leto 2003, pobudo pa sta sprožila avstrijska konferenca o revščini in gledališče Schauspielhaus.

Do prepustnice so upravičeni tisti, ki prejemajo socialno pomoč mesta Dunaj. Zanjo lahko zaprosijo in z njo brezplačno obiskujejo dogodke v nekaterih kulturnih ustanovah. Je pa seveda število vstopnic, ki se jih izda na podlagi prepustnic tam, kjer je tudi število mest omejeno - no, preprosto omejeno.

Program poteka ne le na Dunaju, ampak tudi v nekaterih drugih avstrijskih mestih, vanj je vključenih okoli 200 kulturnih ustanov. Doslej je bilo izdanih 33.000 prepustnic, letno pa imetnikom le-teh izdajo okoli 80.000 vstopnic. Številka je zelo zgovorna in zagotovo gre za uspeh, na katerega smo lahko ponosni.