misliOb stoletnici smrti Davorina Jenka razstava, simpozij in koncert
Ljubljana, 24. novembra - V sodelovanju med slovenskim in srbskim ministrstvom za kulturo se bodo danes in v torek v Ljubljani spomnili stote obletnice smrti skladatelja Davorina Jenka, ki je deloval v Srbiji. Popoldanskemu odprtju razstave v Arhivu RS bo sledil večerni koncert v Križankah, v torek pa bo njegovo življenje in delo predstavljeno na simpoziju.
Razstavo ob stoletnici Jenkove smrti so pripravili Jelica Reljić, Gregor Jenuš in Franc Križnar. Odprli jo bodo ob 18. uri v Arhivu RS. Kot je za STA povedal Križnar, tudi član organizacijskega odbora simpozija, je slovenski arhiv že imel načrtovano razstavo s srbskim arhivom, priključili pa so mu še koncert in simpozij.
Na koncertu v Viteški dvorani Križank bo nastopilo Komorno glasbeno društvo iz Novega Sada s pretežno srbskim repertoarjem, ki v Sloveniji skoraj ni poznan: predvsem arijami in ansambli iz njegovih glasb za dramsko gledališče in prvo srbsko opereto Vračara. Zazvenela bo tudi nekdanja slovenska narodna himna Naprej zastava slave.
Na torkovem simpoziju bo mogoče prisluhniti osmim razpravljavcem, ki bodo osvetlili njegovo življenje in delo v času takratne Avstro-Ogrske monarhije, njegovo delovanje v Srbiji ter njegovo gledališko in zborovsko glasbo.
Davorin Jenko (1835-1914) je večji del življenja preživel v Srbiji, najprej v Pančevu, kjer je bil pevski učitelj in pevovodja, nato v Beogradu, kjer je vodil tamkajšnje pevsko društvo in bil kasneje kapelnik v Narodnem gledališču. Ves čas je tudi komponiral: zbore, samospeve, glasbo za dramsko gledališče. Bil je "Slovenec in Srb, Slovan v eni in isti osebi", je o njem zapisal muzikolog Dragotin Cvetko.
Srbski enciklopedisti ga poleg Kornelije Stankovića in Stevana Stojanovića Mokranjca štejejo za utemeljitelja srbskega nacionalnega izraza v glasbi. Njegova dela velikokrat izvajajo, po njem so poimenovali glasbeno šolo, mednarodno tekmovanje in ulico.
Po Križnarjevih besedah je Srbom pustil več kot Slovencem: tam ima skoraj sto enot na srbske in tuje dramske, operne in baletne avtorje, uglasbil je srbsko državno himno Bože pravde. Slovencem je poznan pretežno po zborovskih delih Lipa in Naprej zastava slave, ki je danes himna Slovenske vojske.
Čeprav je svoje rokopise redno pošiljal Glasbeni matici v Ljubljano, zanjo po Križnarjevem mnenju ni bil zanimiv tudi zaradi tega, ker ni imel formalne glasbene izobrazbe. Na Dunaju je študiral pravo, v glasbi je bil samouk.