Debatna kavarna: Težava e-knjige v tem, da ni izdelanega poslovnega modela

V Sloveniji trenutno delujeta spletna knjižnica in knjigarna Biblos, za katero skrbi založba Beletrina in spletna knjigarna Mladinske knjige e-emka.

Na Biblosu je na lestvici desetih knjig, ki zbujajo največ zanimanja, tudi Bojan Ekselenski s svojimi deli. Kot je povedal, ima avtor, ki izdaja knjige v samozaložbi, v elektronski knjigarni enak položaj, kot avtorji, katerih dela izhajajo pri založbah. Tega po njegovih besedah za tiskano knjigo ni mogoče reči, zato se je tudi podal na področje e-knjige.

Po Kovačevih besedah je trik v vidnosti. Avtorji, ki dosegajo največje uspehe v samozaložbi, namreč zelo dobro poznajo marketinške prijeme. Kot je še dejal, e-knjiga sicer ne dosega vseh bralcev, lahko pa predstavlja vrata v svet resnega založništva.

Nekatere založbe v tujini imajo po njegovih besedah platforme za samozaložnike in tisti, katerih dela zbudijo največ zanimanja, dobijo priložnost za natis knjige. S takšnim načinom se, kot opozarja Kovač, spreminja tudi klasična vloga urednika pri založbi.

Raziskava na temo Knjiga in bralci je, kot je opozoril Kovač, med drugim pokazala, da se je v Sloveniji izoblikoval krog bralcev, ki živi popolnoma mimo slovenskega založniškega in knjižničnega sistema in ki bere izključno knjige v angleščini. To so, kot je dejal, resni bralci, ki letno preberejo po 20 knjig. Knjige v angleščini med drugim berejo zato, ker je do njih mogoče priti brezplačno, kar, kot je dejal Kovač, kaže tudi na to, da je zaščita na Biblosu in e-emki res nepropustna.

Kot je še dejal Kovač, smo bili Slovenci vedno dvojezični. Kulturni pritisk angleščine je po njegovih besedah mehak, poleg tega je do teh vsebin enostavno priti. Sam v tem trenutno ne vidi težave, vprašanje pa je, kako bo čez nekaj let. Stvari se lahko hitro spremenijo in o tem je treba razmišljati že sedaj, opozarja.

Osrednjo težavo e-knjig Kovač vidi v tem, da na Slovenskem še nimamo izdelanega dobrega poslovnega modela. Čeprav velja prepričanje, da je e-knjiga cenejša, je v Sloveniji v resnici dražja od tiskane knjige. Dražje so avtorske pravice in višji kot pri tiskani knjigi je davek. Edini prihranek je tisk, a ga požrejo avtorske pravice in davek, zato v Sloveniji e-knjig ni mogoče prodajati ceneje od žepnic.

Beseda je tekla tudi o razmerju med tiskanimi in e-knjigami. Kot je dejala Renata Zamida z založbe Beletrina, je v tujini viden trend zmanjševanja vrzeli med njima. Kovač je ob tem izpostavil, da se trend glede na žanre razlikuje. Tako je ljubezenski roman skoraj v celoti emigriral v e-knjigo, saj je to nekaj, kar prebereš in ne hraniš doma, pri leposlovju in esejistiki pa je še vedno zelo močna zastopana tiskana knjiga, še močneje pa pri ilustriranih knjigah.

Kot je še dejal Kovač, so raziskave tudi pokazale, da ni vseeno iz kakšnih formatov beremo, je to iz tiskane knjige ali elektronske naprave. Elektronski mediji so po njegovem prepričanju v procesu izobraževanja koristni, a jih je treba znati uporabljati in tu smer razvoja po Kovačevih besedah še ni jasna.