Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KLICAL SEM GA KRAVATA - ROMAN, KI Z MALO BESEDAMI POVE VELIKO

V ospredju romana Klical sem ga Kravata je naključno srečanje dveh obstrancev v parku, katerih mimobežno znanstvo se prelevi v prijateljstvo. Med človekoma se skozi dneve in tedne pripovedovanja in spominjanja stke nevidna nit. Razkrivajo se jima spoznanja, da je naklonjenost velikokrat zapakirana v hrani, da je žalost skrita v smehu in da so prijateljstva še mogoča. Roman veliko pove z malo besedami. In čeprav klop v parku Milene Michiko Flašar stoji na Japonskem, bi lahko, kot so zapisali pri založbi, stala kjerkoli.

Milena Michiko Flašar, rojena leta 1980 v St. Pöltnu, je na Dunaju in v Berlinu študirala primerjalno književnost, germanistiko in romanistiko. Je hči japonske matere in avstrijskega očeta. Z družino živi na Dunaju. Za roman Klical sem ga Kravata, ki je njen tretji, je prejela literarno nagrado alpha.

IZGUBLJENI BRALEC - ESEJ POZNAVALCA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA TRGA

V eseju Izgubljeni bralec skuša Samo Rugelj odgovoriti na vprašanje, kaj botruje vse večji eroziji resnega, reflektiranega bralca, ki je za svojo bralsko izkušnjo pripravljen knjigo tudi kupiti. Pri tem posebno pozornost posveča obdobju od leta 2010 do 2014, torej času finančne in ekonomske krize, ki ga marsikatera slovenska založba ni preživela. Kot urednik z založniško izkušnjo si zastavlja tudi vprašanje, kaj bi za ponovno pridobitev bralca in torej tudi kupca, lahko naredila branža sama, pri čemer bralcu postreže s številnimi podatki o slovenskem založništvu in knjigotrštvu, o specifiki slovenskega knjižnega trga, o učinkih državnega sofinanciranja branže, sprašuje pa se tudi o učinkih nedavno sprejetega zakona o enotni ceni knjige na tako specifičnem knjižnem trgu, kot je slovenski.

Reflektirani bralec je po Rugljevem mnenju tisti, ki ve, kaj bere, in si prebrano, torej avtorja, naslov knjige, vsebino in temo, tudi zapomni za daljši čas. Kot drugo bere po nekem bralnem načrtu, kot tretje pa si tudi ustvarja lastno knjižnico. Lahko da spremlja samo določene žanre, tudi trivialne, toda, če jih spremlja natančno, tudi spada v to kategorijo. Tudi navdušenci nad znanstveno fantastiko so lahko, kot je dejal v intervjuju za STA, resni bralci.

Samo Rugelj je v javnosti vse bolj prepoznaven kot strokovnjak na področju knjižnega založništva. Po letu 2010 je začel predavati na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tega leta doktoriral s temo Optimizacija družbenoekonomskih učinkov javnih vlaganj v slovensko založništvo. Dela kot založnik ter knjižni urednik in je avtor številnih člankov in knjig s področja filma in knjižnega založništva.

NA VISOKIH PETAH - NABOR DRUŽINSKIH HUMORNIH PRIGOD

Delo na Visokih petah je iskrivo nadaljevanje družinskih prigod, ki so opisane v knjigi Za ducat - ceneje. Tokrat lahko bralec spremlja odraščanje Gilbrethovih otrok, njihove zgode in nezgode ter občuduje materino spoprijemanje z vzgojnimi in s poklicnimi izzivi. Po nenadni smrti ljubljenega moža in očeta ni časa za žalovanje. Če hočejo družinski člani ostati skupaj, se morajo vsi potruditi. Kljub temu, da opisani dogodki segajo skoraj stoletje v preteklost, so zapleti, ki jih morajo reševati Gilbrethovi, presenetljivo aktualni še danes. Visoko izobražena, poklicno dejavna mati, odslej samohranilka, mora med gospodarsko krizo poskrbeti za nadpovprečno veliko družino. Knjigo je Celjska Mohorjeva družba izdala v Redni zbirki 2015.

MALI SAMOUK - SLIKANICA BORISA PAHORJA O DEČKU IZ VERDELE NAD TRSTOM

Z izdajo slikanice Mali samouk so se želeli Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši Slovenskega kulturnega društva Tabor Opčine pri Trstu pokloniti 101. rojstnemu dnevu Borisa Pahorja. Slikanica je prvič izšla leta 1963 pri Mladinski knjigi. Takrat je urednica knjižnice čebelica Kristina Brenkova med drugim zapisala: "Mali samouk - Josip Godina Verdelski, o katerem nam pripoveduje tržaški pisatelj, je bil doma z Vrdele nad Trstom. Rodil se je leta 1808 v siromašni družini 16 otrok, od katerih jih je osem pomrlo še v otroških letih ob času velike lakote. Po dolgem moledovanju so že 13-letnega fantiča sprejeli v tržaško nedeljsko šolo". Kot je še zapisala Brenkova, je deček pozneje študiral v Kopru, Gorici, Ljubljani ter na Dunaju ter deloval kot pravnik po več mestih. Izdal je več del, med njimi tudi Opis in zgodovino Trsta in čitanko Mladim Slovencem in Slovenkam. Ilustracije za tokratno slikanico je prispevala Magda Starec Tavčar.