misliV Veliki Britaniji bodo združili poslednje izvode Velike listine svoboščin
London, 1. decembra - Britanska knjižnica bo februarja prihodnje leto ob 800-letnici izida prve ustavne listine prvič združila štiri poslednje izvode Velike listine svoboščin (Magna Carta). Dragocene listine bo za en sam dan ponudila na ogled javnosti, nakar bo marca sledila doslej največja razstava o tem dokumentu in njegovih interpretacijah skozi stoletja.
Dva izvoda dokumenta, ki ga pojmujejo za prednika sodobne ustave in deklaracij o človekovih pravicah, hrani knjižnica v svojem arhivu, dva pa bo pridobila iz Lincolnove katedrale in katedrale v Salisburyju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Visoko varovane stare listine bodo širši javnosti na ogled 3. februarja. Knjižnica, ki bo med razstavo prikazala le dva izvoda Magne Carte, bo za ogled vseh štirih dokumentov izžrebala 1215 vstopnic. Številka ni bila izbrana naključno, pač pa z njo želi spomniti na leto 1215, ko je bila listina sestavljena.
Velika listina svoboščin je nastala v času kralja Ivana "brez zemlje", da bi razrešila politično krizo z uporniškimi baroni s sporazumom, ki bi omejil kraljevo moč. Sporazum je veleval, da se mora tudi kralj odreči nekaterim pravicam in spoštovati določene pravne postopke, kot je pravica vseh ljudi do poštenega sojenja. Sprva je bil to le ustni dogovor, nato pa so ga zapisali in razširili po kraljestvu.
Nekatera temeljna načela listine posnema prvih deset amandmajev ameriške ustave iz leta 1791, pa tudi splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948.