Pred 90 leti umrl mojster veristične opere Giacomo Puccini

Verizem kot umetnostna smer konec 19. in začetek 20. stoletja je prikazoval vsakodnevno življenje predvsem nižjih slojev na veren način - z vsemi občutenji in tragedijami. Njegovi glavni predstavniki v glasbi, poleg Puccinija še Ruggiero Leoncavallo in Pietro Mascagni, so s svojimi deli ustvarili popolno nasprotje t.i. veliki operi, ki je obvladovala 19. stoletje z vsebinami, naslonjenimi na zgodovinske osebe in dogodke.

Puccini (1858-1924) je navdih za svoja glasbeno-gledališka dela našel v ljubezni in najrazličnejših psiholoških konfliktih, zlasti pri ženskah. Bil je naklonjen usodnim ženskim likom, za junakinje pa je izbiral sopranistke. Čeprav je pisal tudi orkestralno, sakralno in komorno glasbo, je najbolj znan prav po operah. Značilne zanje so prijetne melodije, bogata orkestracija ter izrazita dramatika.

Rodil se je v glasbeni družini v toskanskem mestu Lucca. V mladosti je bil organist, za cerkveno rabo je napisal tudi prve skladbe. Študiral je na milanskem konservatoriju ter leta 1884 s svojim opernim prvencem Le Villi navdušil občinstvo.

Zbudil je pozornost glasbenega založnika Giulia Ricordija, ki je ostal njegov stalni sodelavec vse do zadnjega. Kot piše v knjigi Od opere do muzikala, se je obema to še kako splačalo. Puccini je postal bogataš in si kupil razkošno graščino ob jezeru Massaciuccoli, kjer so se pod imenom Klub boemov (Club La Boheme) shajali pesniki, slikarji, literati in glasbeniki tistega časa.

Njegova druga opera Edgar je naletela na mlačen odziv, z naslednjo, Manon Lescaut, pa je spet doživel priznanje občinstva in kritike. Na prelomu stoletja je nato ustvaril tri najuspešnejše opere: La Boheme, Tosco in Madame Butterfly. Zadnjo, o prevarani Japonki, za katero se je poglobil v vzhodnjaško melodiko, je pojmoval za svoje najboljše delo. Ker na premieri ni uspela, jo je skladatelj kasneje predelal.

Zatem je napisal Dekle z zahoda in tri enodejanke, ki jih je združil v triptih. Proti koncu svoje ustvarjalnosti je začel komponirati še Turandota, ki pa ga zaradi bolezni in smrti ni dokončal. Po njegovih skicah je to storil Franco Alfano.