Pri Gogi med novostmi domačih avtorjev tudi ep Borisa A. Novaka

Samo smeh nas lahko reši je nadaljevanje Mazzinijeve uspešnice Če ti ni kaj prav, se pa izseli. Tokratna knjiga prinaša nabor avtorjevih kolumn, ki jih je objavljal na portalu Planet Siol.net med letoma 2012 in 2014. V svojih razmišljanjih po besedah urednice Jelke Ciglenečki nadaljuje z raziskavo slovenske kulturne krajine.

Kot je na predstavitvi knjig dejal Mazzini, se je med drugim ukvarjal s pojmom mentalitete, ki ga po njegovem mnenju zavračajo tako levičarji kot desničarji. Prvi menijo, da obstajajo le razredi, drugi pa razlikujejo po religijskih pripadnostih, je pojasnil Mazzini, ki je med slovenskimi fenomeni, nerazumljivimi tujcem, navedel, da Slovenci volimo ljudi, ki so v zaporih - tako na državni kot lokalni ravni. Obenem je skeptičen do poštenosti, ki jo je Slovencem pripisoval Anton Trstenjak.

Podobno kot Mazzini tudi Slavko Pregl v Zgodah na dvoru kralja Janeza v precep vzame slovenske družbeno-politične razmere. Te po avtorjevem mnenju kar kličejo po satiri, saj je, kot je dejal, "stopnja absurdnosti dosegla zavidljivo raven".

Tone Partljič se v spremnem zapisu sprašuje:"... Ampak od kod v tej legendi toliko znanih butalskih zgodb, zgodovinskih zaslug, izmišljenih sovražnikov, sodnih preiskav, za povrh pa še prazna državna blagajna in polna zasebna? Ali Slavko Pregl na kaj namiguje? Kje so časi, ko so tako knjigo prepovedali!? Zdaj pa jo bojo celo prodajali?"

Roman Enakonočje v Montevideu je po uredničinih besedah napet triler, postavljen na železniško postajo, v deželo, kjer vlada vojaška hunta. V ospredju so spletke, opravljanja, ljubezenske zgodbe in celo umor, kakovost dela pa se, kot je dejala Ciglenečki, kaže tudi v slogu avtorja - v gostobesednosti, polni metafor in baročnosti. Roman ima več pasti za bralca, prva se po avtorjevem mnenju pojavi že v samem naslovu: roman se ne dogaja v Montevideu kot tudi ne v času enakonočja.

V ospredju romana Kronika pozabljanja je starejši gospod z demenco, ki preživlja dni v domu za upokojence. Kljub temni temi pa je roman po uredničinih besedah zelo svetel. Avtorica spremne besede Manca Košir je dejala, da je avtorju s tenkočutnim občutkom uspelo zelo dobro upovediti svet dementnih in umirajočih ljudi. Pregelj je dejal, da je želel glavnega junaka postaviti pred življenjski obračun, ob katerem spozna, da ni dovolj biti v življenju zgolj opazovalec.

Zemljevidi domotožja so prva knjiga epa Borisa A. Novaka z naslovom Vrata nepovrata. Kot je poudarila urednica, je to prvi slovenski ep. Izrazito sodoben ep je obenem zavezan starodavnim t.i. pravim epom Danteja in drugih epikov. Zajema zelo različna področja, vsebuje ogromno zgodb, celo družinsko sago ter obenem ponuja zemljevid posameznih mest in dežel.

Pričujoča knjiga je prvi del epa, ki mu bo leta 2015 sledila knjiga Čas očetov, leta 2016 pa še Bivališče duš, je napovedala urednica. Tudi avtor je opozoril na velik tematski razpon in raznolikost registrov v epu, kar je ponazoril tudi z nekaj prebranimi odlomki.