Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RAZMIŠLJANJA V PREDDVERJU FILOZOFIJE - POGLED FILOZOFA URBANČIČA NA ODNOS MED FILOZOFIJO IN SLOVENSTVOM

Tematiko knjige Razmišljanja v preddverju filozofije, kot piše avtor v Napotilu, določneje opredeli prvo poglavje knjige O slovenstvu in filozofiji. S slovenstvom avtor misli na slovensko narodno gibanje k lastni državnosti ter slovenski narod v vsem, kar ta beseda obsega, predvsem njegovo kulturo, katere sestavina naj bi bila tudi filozofija. Zato večina besedil knjige implicitno nakazuje zgodovinsko razmerje med filozofijo in slovenstvom. "Skrajno sežeto rečeno: vsa zgodovina slovenskega narodnega gibanja - torej slovenski narod v celoti po svojih najvišjih kulturnikih - kaže popolno afilozofskost; izbira le nekakšne psevdofilozofije, ki so bile mrtve že ob svojem nastanku in zato za zgodovino slovenskega narodnega gibanja povsem brez pomena," še piše Urbančič v uvodu.

Filozof in prevajalec Ivan (tudi Ivo) Urbančič (1930) velja za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole. Zanimajo ga predvsem problemi in možnosti mišljenja danes - v horizontu fenomenologije v širšem smislu, pri čemer izhaja iz t.i. dovršitve evropske filozofije Karla Marxa, Friedricha Nietzscheja in Wilhelma Diltheya. Med drugim je bil urednik pri Slovenski matici in med ustanovitelji Nove revije. Je avtor številnih člankov in knjig, med njimi dela O krizi: epilog k Zgodovini nihilizma, Zgodovine nihilizma, Evropskega nihilizma in Leninove filozofije.

PAHORIANA - ZBORNIK S PRISPEVKI S SIMPOZIJA OB STOLETNICI PAHORJA

V zborniku Pahoriana je mogoče prebrati referate, s katerimi so na simpoziju 18. aprila lani nastopili poznavalci Pahorjevega življenja in dela. Zbornik uvede pismo Alojza Rebule, ki ga je naslovil Nagovor prijatelju. Sledi prispevek glavne urednice založbe Bompian Elisabette Sgarbi, ki je med drugim zapisala, da je Trst mesto mnogoterih duš, mnogoterih izkušenj in mnogoterega vedenja. Vse te lastnosti Pahor po njenem mnenju združuje v svoji osebnosti kot človek in kot pisatelj, vendar z neko dodatno vrednostjo, ki izhaja iz njegove slovenske pripadnosti. V zborniku so še prispevki Jean-Luce Douina, Marte Verginella, Evgena Bavčarja, Cristine Benussi, Barbare Pregelj, Pierre-Guillaumeja de Rouxa, Andree Lück-Gaye, Petra Scherberja, Viktorja Blažiča, Miroslava Košute in Tatjane Rojc.

ANKSIOZNOST IN FOBIJE - PRIROČNIK, KI POJASNI ANKSIOZNOST IN DRUGE STRAHOVE

Priročnik Anksioznost in fobije pomaga posamezniku razumeti in obvladovati marsikatero neprijetno duševno stanje. Avtor v začetku knjige opredeli vrste anksioznih motenj in vzroke zanje. Ob popisu celostnih psiholoških metod zdravljenja fobij ne pozabi na metode sproščanja in oblik telesnih aktivnosti. Sledi vrsta nasvetov, ki lahko anksioznemu človeku vlije potrebno samozaupanje in mu pomaga prebroditi določeno psihično težavo. Svetuje tudi o primerni prehrani, uporabi zdravil in meditaciji oziroma drugih duhovnih oporah.

Ameriški psihiater in publicist Edmund J. Bourne (1947) je specialist za področja fobij, anksioznih motenj in njihovega zdravljenja. Med vsemi njegovimi knjigami je prav priročnik Anksioznost in fobije, ki je v izvirniku izšel leta 1990, njegova največja uspešnica. Zanjo je med drugim prejel nagrado Benjamina Franklina za odličnost v psihologiji. Delo je prevedla Urška Pajer.

SOKOLJE OKO - KNJIGA IZ NOVE ZBIRKE BOŽANSTVA IN BOJEVNIKI

Protagonist Hilas se po izbruhu vulkana na Talakriji, ki je prekril nebo in zakril sonce, izkrca na Keftiuju, kjer vladajo povsem zimske razmere, po njem pustoši tudi bolezen. Vseeno se odloči poiskati Piro in prijateljico levčico. Načrte mu spet poskušajo prekrižati Vrani, ki jih vodi krvi željni Telamon. Knjiga sodi v novo zbirko avtorice zbirke o bratu Volku Božanstva in bojevniki, ki se tokrat dogaja v bronasti dobi v Sredozemlju - v času plemenskih poglavarjev, bojnih vozov, bronastega orožja in starodavnih čarovniških urokov. Avtorica tudi v tej zbirki z različnih perspektiv vešče prikazuje človeka in naravo. Zgodba o Hilasu in Piri se dogaja pred 3500 leti v obdobju, ki ga danes imenujemo bronasta doba in sicer v deželi, ki jo imenujemo stara Grčija.

Michelle Paver se je rodila leta 1960 v Afriki. Kot otrok se je s starši preselila v Veliko Britanijo. Doštudirala je biokemijo na univerzi v Oxfordu, pozneje se je zaposlila v pravni pisarni v Londonu. Leta 1996 je začela pisati. Pri založbi Miš so izdali že vrsto njenih romanov. Za prevod tokratnega je kot za več njenih del poskrbela Nataša Grom.