Mladi literati - aktivni, raznoliki in angažirani

Kdaj natančno so se začele še vedno aktualne debate o mladih avtorjih, pripadnikih generacije 80. ali začetka 90. let, je težko določiti. Prve špekulacije o glasu generacije 80. so se pojavile s prebojema Nejca Gazvode in Gorana Vojnovića. Sledila so številna imena, medijsko najbolj odmevna med njimi so med drugimi Katja Perat, Karlo Hmeljak, Davorin Lenko in Jasmin B. Frelih.

Toda aktivnih predstavnikov omenjenih generacij je mnogo več, morda še brez knjige, a s prepoznavnim glasom. Ena od resnejših platform, ki omogoča objavo literarnih del, pa tudi razmislekov mladih avtorjev ob boku že uveljavljenih imen, je elektronski medij www.ludliteratura.si, katerega odgovorni urednik je Andrej Hočevar. Ta je za STA povedal, kaj jih v smislu sloga in jezika opredeljuje.

Poezija mladih in najmlajših avtorjev je po Hočevarjevih besedah teren, živahno prepleten z navidez različnimi pristopi in prehodi, ki jih je nemogoče opisati z usmerjenostjo k enemu in istemu cilju. "Glavni razlog niti ni toliko v tem, da gre šele za razvijajoče se glasove; nekateri med njimi nastopijo presenetljivo izoblikovani, drugi nenapovedano vzniknejo in hitro spet nepričakovano poniknejo," je pojasnil.

Prvi, ki se zdijo bolj izoblikovani, so hkrati tudi bolj osredotočeni in zavezani nekemu svojemu implicitnemu vprašanju, ki ga zasledujejo bolj zvesto od drugih, je pojasnil Hočevar: "Ker so posebni vedno posebni, tukaj ne moremo govoriti niti o skupnih jezikovnih niti tematskih potezah. Skupna jim je samo stopnja, do katere poskušajo delovati zavezujoče tudi za bralca." A to po njegovih besedah nazadnje ni posebnost "mlade", temveč vsake dobre poezije.

Bi pa zato po Hočevarjevem mnenju lahko mnoge mlajše avtorje opisali glede na njihovo sproščenost, ki je lahko na eni strani posledica izgubljenosti, na drugi pa jezikovne radovednosti: "Opazen je nemara odpor do statičnosti in razširjenih opisov (narave). Prisotni so ironija, mehek odpor do konvencij, ljubezen. Med tovrstnimi poskusi gotovo prevladuje narativna poezija (z nekaj izjemami bolj ekspresivne, jezikovno inovativne poetike), ki avtorjevo - in širše generacijsko - življenje komentira z anekdotičnostjo ali sproščeno ilustracijo odsotnosti njene poantiranosti, torej odsotnostjo neke višje osmišljenosti."

Čeprav, tako Hočevar, "kaže, da se med avtorji, o katerih kot o pripadnikih ene generacije pogosto govorimo kot o homogeni celoti, pojavljajo pomenljiva nesoglasja, mnoge med njimi druži prav nekoliko užaljeni boj proti predhodnikom, ki mu odločnosti ne jemlje niti včasih nejasna definicija tistega, čemur sploh nasprotuje, niti spoznanje, da se v boj podaja praznih rok".

Hočevar prepoznava tudi nekaj iskateljstva v smislu iskanje lastne identitete in mesta znotraj družbe. Verjetno pa se pri mlajših avtorjih to iskanje mesta v družbi dogaja v prvi vrsti predvsem znotraj generacije in njenih okvirjev. "Zato ne preseneča, če se v takšni poeziji pojavljajo tudi mnoge reference na družabne medije in sorodne dejavnike življenja mladih, ki jih sicer združujejo pod isto streho, zaradi česar pa si med sabo niso nujno bolj podobni. Konec koncev se zdi, da gre za generacijo individuov, ki tudi v poeziji iščejo medij za izraz neke intenzivne doživljajske prisotnosti - četudi še ne ve, kaj bi sama s sabo," je sklenil Hočevar.

V minulih letih so potekale številne razprave o vznikajoči literarni generaciji 80. let. Po mnenju gonilne sile Inštituta IRIU in pesnice Glorjane Veber je najslabše, kar lahko naredimo mladi literaturi, to, da jo generacijsko opredeljujemo: "S tem jo usmerjamo, ji jemljemo avtentičnost, inovacijo, skratka ji, kot temu pravim sama, upovedujemo prihodnost."

Vebrova opozarja, da pri tem prihaja do dvojnega absurda: "Prvi je ta, da literarni prostor počne ravno to, mlado literaturo generacijsko opredeljuje, saj ga k temu silijo založniška eksistenca, medijska eksistenca in konec koncev počne to včasih tudi t. i. starejša 'generacijska eksistenca', ki potrebuje sledilce za svojo afirmacijo. Drugi pa, da to počnejo nekateri avtorji mlade literature kar sami. Govorijo brez distance in v imenu celotne generacije."

Po besedah Vebrove je samo literarno okolje usmerjeno h generaliziranju. "Mladi avtorji so torej prepoznavni po tem, da se mora njihova umetniška eksistenca prebijati skozi vso to kompleksno polje trdih neoliberanih literarnih miljejev, in pa seveda skozi zgodbo osamosvojitve, tranzicije, Evropske unije, ekonomske krize in vse to se izraža v njihovem slogu. Slednji je še v procesu razvijanja, enako kot naša država," je pojasnila.

Na Inštitutu IRIU v okviru njihovih inovativno-eksperimentalnih projektov, različnih debat in delavnic - ustvarjalnic, spodbujajo zastavljanje vprašanj in ne postavljajo zaključkov. Odpirajo namreč zaprti prostor, pravi Vebrova. Minuli torek so organizirali debato, posvečeno prav generacijskemu diskurzu.

"Bistveni premiki, ki smo jih dosegli ob zaključku omenjene debate so, da smo se dejansko povezali, da smo definirali skupen cilj - ekonomski boj - in da smo posledično v fazi oblikovanja ustreznega skupnega telesa. Z njim bomo zastopali interese vseh mladih ustvarjalcev, da dosežemo ustrezne pravice, status in finančni položaj mladih kulturnikov in njihovih organizacij."