Ministrica Julijana Bizjak Mlakar za STA: Če ne realiziraš škodljivih predlogov, si že s tem storil nekaj dobrega

Začniva z novim krovnim zakonom o kulturi. Na mizi imate osnutke. Kako se boste lotili zadeve? Ga bomo končno dobili?

Govori se o tem zakonu, čeprav ga ni in večina sploh ne ve, kaj si želi. Naj kar takoj povem, da ne gre za osnutke zakona, temveč za delovno gradivo. Zakon mora vsebovati določene elemente, med drugim mednarodne primerjave, predlogi morajo biti podprti z obrazložitvami posameznih členov, z analizami, ki naj kažejo, zakaj je neka sprememba boljša, kot je sedaj. Če želiš nekaj spremeniti, se moraš nujno zavedati posledic sprememb. Ker vse našteto manjka za uvedbo korenitih sprememb krovnega zakona, pripravljamo najnujnejše spremembe zakona, med njimi tudi popravke nedavno na hitro sprejetih premalo domišljenih določb krovnega zakona.

To pomeni, da boste vse zagnali na novo?

Opraviti imamo z zelo različnimi stališči posameznikov. Recimo, nekateri bi ukinili javne zavode in dali kulturo na trg, kar bi bilo škodljivo. Vemo, kaj se je zgodilo z opernimi hišami v Italiji. Z nepremišljenimi potezami lahko uničimo kakovostno ustvarjanje v javnih zavodih.

Da, moja bojazen je ta, da boste zopet zelo veliko razpravljali, popravljali, zakona pa še vedno ne bo. Vmes se lahko zamenja vlada, govorim hipotetično, pa smo spet na začetku...

Če ne realiziraš škodljivih predlogov, si že s tem storil nekaj dobrega. V drugih državah si za spremembe zakonov vzamejo čas in predloge temeljito proučijo, pri nas pa se zakoni nenehoma spreminjajo brez poprejšnjih analiz utemeljenosti sprememb. Zato imamo pri nas tak zakonodajni kaos.

Torej ne bi o časovnicah?

Mi gremo v nujne spremembe ne le tega zakona, tudi ostalih. Zakon o knjižničarstvu je že pripravljen za obravnavo v dialoških skupinah in s člani Nacionalnega sveta za kulturo. Prav tako pripravljamo strategijo na področju medijev za obdobje 2015-2020, ki ji bo sledil zakon, ki bo področje medijev ustrezno uredil. Pripravljamo tudi analizo ogroženosti kulturne dediščine, ki bo del analiz, potrebnih za pripravo zakona o zagotavljanju sredstev za nujne programe RS v kulturi.

Kar zadeva kulturno dediščino, ste bili razočarani nad delovanjem vašega predhodnika, če sem prav razumela.

Podstat naše kulture je slovenski jezik, ki nas združuje. Kultura oblikuje skupnost in ji daje identiteto. Kulturna dediščina je izkaz tega. Veleposlaniki, ki me obiskujejo, poudarjajo, kako zelo ponosni so na lastno kulturno dediščino. Pri nas pa se o kulturi prevečkrat govori kot o nepotrebnem strošku, skrb za kulturno dediščino pa naj bi bila metanje denarja v zidove. S slednjim se opravičuje, da prejšnja vlada, ki je odločala o vsebini partnerskega sporazuma z Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, ni poskrbela za prednostno finančno naložbo ohranjanja, varovanja, promocije in razvoja naše kulturne dediščine. Zato Slovenija iz evropskih kohezijskih skladov v tem obdobju iz naslova te naložbe ne bo dobila niti evra za kulturno dediščino. Ob tem, da bi do leta 2020 za kulturno dediščino po nacionalnem programu za kulturo potrebovali okoli 220 milijonov evrov. Integralni del proračuna ministrstva za kulturo znaša le okoli 140 milijonov evrov letno, kar komaj zadošča za tekoče delovanje področja kulture. Zaradi izgube nepovratnih evropskih sredstev je bila Sloveniji povzročena velika škoda.

Zato sem se še toliko bolj razveselila nedavnega paketa nabora investicij predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Uspelo mi je prepričati vlado, da so se v ta ozek nabor projektov uvrstili tudi trije projekti s področja kulture, eden tudi s področja kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v višini 140 milijonov evrov. Seveda pa je vse, kar zadeva Junckerjeve projekte, še neznanka, zato ne vemo, ali bo možno sredstva tudi pridobiti preko tega mehanizma. Vsekakor bomo na ministrstvu skušali izkoristiti prav vsako priložnost, ki bi se pojavila, da vsaj delno ublažimo velik izpad nepovratnih evropskih sredstev.

Ves čas ministri za kulturo omenjate nujne povezave z gospodarstvom. Navdušeni ste bili nad pisateljsko potjo, tu je predlog, da je Slovenija v ospredju Frankfurtskega knjižnega sejma. Če berem nacionalni program za kulturo, gre za zelo ambiciozen načrt. En evro, vložen v kulturo, prinese dva, pravite vi. To je mantra, ki jo poslušamo, vse lepo in prav. Samo denarja ni. Ste lahko pri projektih bolj konkretni?

Nacionalni program za kulturo je res zbirka želja v višini več 100 milijonov evrov, za katere vemo, da jih nimamo. Potrebujemo realne načrte, veliko stavim na kulturni turizem. Slovenija je stičišče različnih kultur, bogata s kakovostnimi kulturnimi ustvarjalci, snovno in nesnovno dediščino, muzeji, galerijami, gledališči, in kot takšna zanimiva tudi za kulturni turizem. O teh možnostih me prepričujejo tudi župani in številni umetniki ter tuja praksa. Kulturni turizem lahko prinese nova delovna mesta, gospodarsko rast, olajša pa tudi življenje umetnikov in drugih kulturnih ustvarjalcev.

Pa je minister za gospodarstvo seznanjen z vašimi načrti?

Da, že ob imenovanju za ministra sem mu predlagala, da se sestaneva na to temo. Rekel mi je, da seveda, "samo malo mi dajte dihati". Kmalu bova imela sestanek.

Ves čas se ukvarjamo tudi s promocijo slovenske kulture v tujini. Na ministrstvu za zunanje zadeve so imeli svoj čas sektor za kulturo, zdaj ga ni več. Vse, se mi zdi, je odvisno od posameznih veleposlanikov, ali imajo afiniteto do kulture ali pač ne... Stvar naključja. Imate strategijo? Imate v mislih kaj podobnega, kot je Skica na Dunaju?

Da, nedavno je bil velik kulturni dogodek v Korotanu na Dunaju. Angažirali bomo še druga veleposlaništva, da se bolj posvetijo kulturi. Želela bi še eno "Skico" v Berlinu. Vse je odvisno od denarja, a upam na najboljše. Sicer pa sem tudi v stiku s tujimi veleposlaništvi v Sloveniji. S francoskim smo se dogovorili za seminar v začetku drugega leta.

Če ostaneva še za hip pri denarju. Navedla bi primer Jenkove nagrade za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Se vam ne zdi sramotno, da država ne more priskrbeti finančnega dela in zato pristopi tuj sponzor? Glede na to, kako se ves čas poudarja, koliko damo na slovensko besedo in ustvarjalnost?

Primera Jenkove nagrade ne poznam. Mislim, da še nisem bila ministrica.

Ste že bili.

Za ta finančni problem nisem vedela. Če bi, bi se vsekakor zavzela za rešitev, če bi bilo v moji moči kaj storiti. Sicer pa se javna sredstva podeljujejo na razpisih. Ko sem prevzela ministrsko mesto, so mi povedali, da je na mojem računu za namenska sredstva natanko en evro. To, kar omenjate, vsekakor je problem. Denar pri nas običajno ne odraža tudi kakovosti.

Problem je tudi kultura v medijih. Te je vse manj. Kritika, recimo, tako rekoč izginja. Tiskani mediji skoraj več ne plačujejo zunanjih sodelavcev, profesionalcev, ki bi ovrednotili posamezna umetniška dela. Vse je odvisno od lastnikov. Kaj lahko v tem primeru stori vaše ministrstvo?

Komercializacija medijev je problem, ker vpliva na slabšo kakovost medijev. Danes lahko novinarski poklic opravlja tako rekoč vsak. Problem pa je lahko tudi, če neprofesionalni novinar s peresom dobi moč reševati svoje frustracije ali če piše po nareku lobijev. Pogosto se pojavljajo v medijih neverodostojne informacije. Ministrstvo se težko izreka o vsebini ali o zadostnem obsegu kulturnih vsebin v medijih, lahko pa pozovemo k resnicoljubnemu informiranju javnosti.

Velik vpliv na kakovost medijev imajo lahko novinarske organizacije. Dejstvo je, da so novinarji lahko na udaru lastnikov. Če ne pišejo po nareku, so lahko socialno ogroženi. Težav je res veliko. Kritična objektivna beseda je za razvoj demokracije in za kakovost medijev zelo pomembna. Ker se tega zavedamo, smo v ta namen razpisali tudi štipendije, vendar se ni nihče prijavil. Ministrstvo opozarja na pomen slovenskega jezika in kulture. Skušamo ozaveščati o pomenu kulture. Če ne spoštujemo lastnih korenin in lastne kulture, ne moremo biti odprti do tuje kulture. Ko se bomo tega zavedali, bo tudi v medijih več prostora za kulturo.

Kako boste reševali položaj samozaposlenih?

Gre za vrsto problemov, s katerimi se ukvarja naša strokovna skupina. V kratkem se bo srečala s predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Preučili bomo možnost spremembe kolektivne pogodbe, ki sodi pod omenjeno ministrstvo. Če to ne bo šlo, bomo spremembe vključili v ZUJIK. S spremembami bi omogočili sklenitev kolektivne pogodbe za samozaposlene. Druga možnost je, da se samozaposleni samoorganizirajo preko zbornice. Te dni bomo imenovali tudi dialoško skupino samozaposlenih, s katero bomo proučili predloge zakonskih sprememb.

Veliko govorite o nacionalnem interesu. Sem sodi verjetno tudi Mladinska knjiga. Omenja se, da naj bi slaba banka po novem ne prodajala celotne družbe, "temveč zgolj zdravo jedro". Spremljate to sago?

Pred tedni sem na to opozorila finančno ministrstvo in se sestala z državnim sekretarjem Metodom Dragonjo. Zaskrbljena sem glede Mladinske knjige in zaradi Sečoveljskih solin, ki naj bi bile del Telekoma, ki se ga želi prodati. Obljubljeno mi je bilo, da bo poskrbljeno za nacionalni interes in da se obojega ne razume zgolj kot investicijo, ki naj prinese dobiček zasebnikom v škodo države. Na to temo sem se pred tednom dni sestala tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Ko sem te dni v medijih prebrala napoved, ki jo omenjate, sem nemudoma pozvala predsednika vlade in Dragonjo k ukrepanju, če je res, kar pišejo mediji. Upam, da ni.

Vsekakor pa je res, kar pišejo mediji, glede razmer v Mariboru. Tamkajšnja kultura je ogrožena, Borštnikovo srečanje, med drugim, je pod vprašajem. Ste v stiku s tamkajšnjimi akterji?

Pogodba določa, da država in občina prispevata vsaka polovico zneska za leto 2015, ko naj bi skupni znesek znašal 380.000 evrov. Borštnikovo srečanje je vrhunski dogodek, ki prinese Mariboru veliko več, kot vloži Maribor vanj. Ves čas festivala je Maribor poln turistov, tega bi se moral župan zavedati. Ne razumem, kako lahko reže pri kulturi in sociali. Vseeno upam na ugoden razplet težav.

Za konec še o Nacionalnem svetu za kulturo. V pogovoru za Sobotno prilogo ste bili do njega nekoliko kritični.

Nikakor.

No, rekli ste, da deluje samopromocijsko in da težave rešuje na odprti medijski sceni...

Res je. Govorila sem o prejšnji sestavi sveta. Poskušala sem najti vzroke za dejstvo, da se sveti niso nikoli razumeli z ministri. Menim, da je bila težava v tem, da se težav ne da reševati na odprti sceni. Zato nameravam delati drugače. Določena gradiva so interne narave. Predstavnikom sveta za kulturo jih bom predstavila na internih sestankih in se z njimi posvetovala o predlogih strokovnih služb.

Nacionalni svet za kulturo se z ministrom, ministrico načeloma ni razumel zato, ker je bil vse prepogosto preslišan, nepomemben.

To želim spremeniti. Občutek imam, da med nami vlada dobra klima. Novi člani sveta, upam, čutijo, da njihovo mnenje šteje. Absolutno verjamem v moč dialoga.