V berlinski Slikarski galeriji napovedujejo razstavo o Rembrandtovi sliki Suzana in starca

Omenjena slika tematizira svetopisemsko godbo o Suzani, krepostni hčerki premožnega kralja Joakima, ki sta jo pri kopanju opazila dva starca. Ker se jima ni hotela vdati, sta jo pričela obrekovati, da sta jo videla z drugim, a so se njune besede izkazale za neresnične.

Kot je mogoče prebrati na spletni strani Državnih muzejev v Berlinu, pod okriljem katerih deluje Slikarska galerija, je Rembrandt berlinsko sliko ustvaril v treh fazah. Začel jo je slikati leta 1635, končal pa jo je šele leta 1647. Izhodišče zanjo je bila risba po sliki njegovega učitelja Pietra Lastmana, v Berlinu pa bodo na ogled tudi študije, ki bodo prikazovale postaje v spreminjanju slike.

Da so se s temo Suzane v tistem času ukvarjali tudi Rembrandtovi učenci, pričajo številne njihove risbe.

Razstava, ki jo v Slikarski galeriji pripravljajo v sodelovanju z Grafičnim kabinetom, se bo posvetila spreminjanju slike. Prikazane pa bodo tudi variacije na temo, ki so delo Rembrandtovih učencev. In na koncu je, kot še piše na omenjeni muzejski spletni strani, pričakovati odkritje: dokaz, da je sliko spreminjal tudi angleški umetnik in zbiratelj Sir Joshua Reynolds v času, ko je bila ta v njegovi lasti.

Rembrandt van Rijn (1606-1669) se je rodil v Leidnu na Nizozemskem kot sin premožnega mlinarja. Študiral je slikarstvo v rojstnem mestu in od leta 1623 v Amsterdamu. Med letoma 1625 in 1631 je delal v Leidnu, nato v Amsterdamu. Leta 1634 se je poročil z bogato Saskio van Uylenburg. Po materini in ženi smrti je zašel v hude finančne težave. Moral je prodati hišo in dragocenosti, da je izplačal dolžnike.

Ustvaril je okoli 700 slik, 300 grafik in več kot 1600 risb. Izbiral je svetopisemske in mitske motive ter izdeloval portrete, žanrske prizore, tihožitja in alegorije. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so slike Nočna straža, Anatomija dr. Tulpa, Predstojniki suknjarskega ceha in Vrnitev izgubljenega sina.