Slovenija 29.12.2014 12:20

V Novem mestu ustanovili Vokalno akademijo Jurija Slatkonje

Novo mesto, 29. decembra - V škofijskem Zavodu Friderika Ireneja Barage v Novem mestu so po osmih letih delovanja svojega konservatorija za glasbo ustanovili Vokalno akademijo Jurija Slatkonje. Znotraj delovanja tega akademijskega zbora želijo namreč združiti glasbeno izobražene in druge zavzete ljubitelje glasbe na svojem in širšem območju, so poudarili ustanovitelji.

Novo mesto, škofijski Zavod Friderika Ireneja Barage.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili Vokalno akademijo Jurija Slatkonje v Novem mestu.
Vodja novomeške Vokalne akademije Jurija Slatkonje Aleš Makovac, direktor Zavoda Friderika Ireneja Barage Janez Gril in predsednik Vokalne akademije Jurija Slatkonje Jernej Fabijan.
Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, škofijski Zavod Friderika Ireneja Barage.
Maša Aleša Makovca, posvečena papežu Janezu Pavlu II.
Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, škofijski Zavod Friderika Ireneja Barage.
Novomeška Vokalna akademija Jurija Slatkonje - notno gradivo.
Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, škofijski Zavod Friderika Ireneja Barage.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili Vokalno akademijo Jurija Slatkonje v Novem mestu.
Predsednik Vokalne akademije Jurija Slatkonje Jernej Fabijan.
Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, škofijski Zavod Friderika Ireneja Barage.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili Vokalno akademijo Jurija Slatkonje v Novem mestu.
Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, škofijski Zavod Friderika Ireneja Barage.
Novomeška Vokalna akademija Jurija Slatkonje - notno gradivo.
Foto: Rasto Božič/STA



Direktor Zavoda Friderika Ireneja Barage Janez Gril je na današnji novinarski konferenci ocenil, da vokalna akademija prinaša obogatitev dolenjskega kulturno-umetniškega prostora. Zbor oziroma akademijo pa so oblikovali po vzoru tovrstnih slovenskih akademij iz 17. stoletja.

Po besedah doktoranda muzikologije in vodje novomeške vokalne akademije Aleša Makovca ta kljub svojim zgodovinskim zgledom prinaša nov in inovativen pristop k oblikovanju strokovnih povezav.

V okviru akademije, ki že šteje 25 članov, bodo namreč za razliko od načina delovanja drugih pevskih zborov oblikovali krožke za izmenjavo glasbene literature, spodbujanje skladanja novih zborovskih del, za dodatno vokalno in zborovodsko izobraževanje ter podobne pobude.

Kot je dodal, bi radi ustvarili izvajalsko jedro, ki bo delovalo po načelu nekakšnega "umetniškega inkubatorja", hkrati pa povezali sakralno in posvetno glasbeno umetnost, ki se, ko je menil, pogosto prikazujeta kot različna glasbena pola. Da tovrstno razvrščanje ne drži, potrjuje zgodovina, je opozoril.

V razvoju akademije je napovedal tri stopnje. V prvem, približno enoletnem koraku, bodo izoblikovali kakovostno izvajalsko telo in svoje prve dosežke prikazali v nizu januarskih koncertov zahtevnejše sakralne glasbe v Novem mestu, Šentjerneju, Mirni Peči in Leskovcu pri Krškem. Na njih bodo izvajali dela skladateljev, kot so Monteverdi, Palestrina, Scarlatti in Poulenc, pa tudi mašo v čast papežu Janezu Pavlu II., Makovčevo delo, ki so jo prvič izvedli že v petek v goriški stolnici.

V drugem koraku bodo skušali razviti krožke ali pododdelke, v zaključnem delu oblikovanja akademije pa to povezati s podobnimi domačimi in tujimi ustanovami. Z njenim delovanjem bodo poskrbeli tudi za bistveno bolj uravnoteženo podobo dolenjskega in regijskega zborovstva, je še povedal Makovac.

Predsednik vokalne akademije Jernej Fabijan je stanje dolenjske vokalne glasbe opisal kot izrazito barvito in raznovrstno ter hkrati razpršeno. "V regiji deluje veliko solidnih zborov, ki pa jim pogosto zmanjka moči za večje presežke," je ocenil.