Pavel Mihelčič za STA: Svetovni glasbeni dnevi so za našo sredino izjemno pomembni

Svetovni glasbeni dnevi so v Sloveniji že potekali leta 2003, takrat ste jih dobili po večletnem prepričevanju ISCM. Kako je bilo tokrat? So bila spet potrebna večkratna prepričevanja, ali so bila "pogajanja" za ponovno pripravo dnevov krajša tudi zaradi prve slovenske izvedbe?

Zelo dobro se spominjam prizadevanj, da bi imeli tudi v Sloveniji Svetovne glasbene dneve. Ko sem postal delegat Društva slovenskih skladateljev, sem hitro opazil, da je bilo veliko članic, ki so komaj vedeli, ali pa sploh ne, kje je Slovenija. Ko sem leta 1995 v Essnu govoril, da je Slovenija kandidat za organizacijo, ni bilo nobenega odmeva. Preobrat se je zgodil leta 1997 v Seulu, ko je Slovenija postala ena od kandidatk, in leta 1998 v Manchestru, ko je bila kandidatura z veliko večino glasov tudi sprejeta. Sprejeta pa je bila po tem, ko sem javno, pred delegati najmanj 35 držav, povedal, kako nameravamo uresničiti idejo.

Odločilni sta bili predstavitvi leta 1997 in 1998. Da je bila predstavitev v Manchestru lahko uspešna, je imela zasluge odlična ekipa, zbrana okrog Cankarjevega doma, ki je trdno stala za tem projektom in je delovala profesionalno in tudi entuziastično. Predstavitev je bila odlično pripravljena. Delegatom sem pojasnil, za kakšno kulturno sredino gre, pri čemer nisem niti omenil, da je naša država, kar pogosto slišim, mlada in razmeroma majhna. Izpostavil pa sem našo tradicijo in glasbeno kakovost, ki je primerljiva z Evropo in svetom. Verjeli so mi, pet let pozneje pa so se prepričali, da sem govoril resnico.

Kako so v združenju sploh ocenili slovensko krstno izvedbo?

Svetovni glasbeni dnevi leta 2003 v Sloveniji so bili popoln uspeh. Veliko pohvalnih besed sem slišal po nastopu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, še danes se vsi, ki so bili leta 2003 v Ljubljani, spomnijo koncerta zbora Carmina Slovenica. Kako je bilo tokrat? Ko sem prvič omenil možnost naše kandidature, se je ta 'vest' hitro razširila. Znova so se mnogi spomnili zelo uspelih Svetovnih glasbenih dnevov leta 2003. V nadaljevanju pa je bilo treba kandidaturo izpeljati. Ni bilo enostavno, a neprimerljivo lažje kot prvič. Pričakovanja so velika, denarja pa je veliko manj kot pred 12 leti.

Leta 2003 se je slovenska sekcija za sodobno glasbo pri Društvu slovenskih skladateljev za pripravo dnevov povezala s Cankarjevim domom. Kdo jih pripravlja za letošnje leto?

Tudi to pot smo se pogovarjali s Cankarjevim domom, volje za sodelovanje pa je bilo veliko manj. Za zdaj smo ostali pri enem samem koncertu v Cankarjevem domu. Sklepni koncert bo v Gallusovi dvorani. Igral bo Orkester Slovenske filharmonije. Po tem koncertu načrtujemo celonočni maraton alternativne glasbe. Organizacija Svetovnih glasbenih dnevov je v varnih rokah Društva slovenskih skladateljev, glavni partner našega društva pa je Slovenska filharmonija, ki nam daje za teden dni na razpolago vse svoje prostore, zbor in orkester.

Izkazalo se je, da je v tem negotovem času edino Slovenska filharmonija pokazala modrost in pogum, da je razumela svoje poslanstvo in da razume, kako gledati v prihodnost. Seveda pa se je tej ideji, kajti v začetku je bila ideja, pridružilo veliko število glasbenih ustanov, ki so podpisale pisma o nameri in pri tem vedele, da organizacija Svetovnih glasbenih dni ni šala. Le tako, s sodelovanjem mnogih glasbenih ustanov in medijev, bodo tudi Svetovni glasbeni dnevi 2015 uspešni. Jaz sam pa srčno želim, da bodo presežek.

Kdaj, datumsko, bodo potekali in ali je program že znan?

Svetovni glasbeni dnevi - Slovenija 2015 bodo od 27. septembra do 2. oktobra. Na otvoritvenem koncertu bo nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija, na sklepnem pa Orkester Slovenske filharmonije. Glavnina koncertov bo v obeh dvoranah Slovenske filharmonije, seveda pa bo veliko koncertov tudi na drugih prizoriščih - v Ljubljani in po Sloveniji. Ves projekt bo strnjen v šestih dneh, kar pomeni, da bo verjetno samo en dan namenjen koncertom na prizoriščih zunaj Ljubljane.

Računam, da bomo pripravili najmanj 16 koncertov in da bomo izvedli 80 do 100 glasbenih del, morda celo več. Nekaj koncertnih dogodkov bo tudi zunaj uradnega datumskega okvira, vendar še vedno v okviru festivala ISCM. Na mednarodni razpis, ki obsega vse zvrsti umetniške glasbe, je prišlo 488 del, kot gostitelji bomo na te programe uvrstili najmanj 16 slovenskih del, s spremljevalnimi programi celo več. Program seveda še ni znan, saj moramo počakati na odločitev mednarodne žirije.

Kaj pa tema tokratnih dnevov, prizorišča?

Izbrano geslo Svetovnih glasbenih dni je Plečnikovo Tromostovje, trije mostovi - tri smeri. Poiskali bomo tri smeri, brez usodnih kontrastov, brez posebnih revolucionarnih skokov. Tri smeri, kot jih kažejo smeri treh mostov, izhajajo iz enega jedra. To niso smeri neba, to so smeri današnjega časa, to so različni sadovi enega drevesa. Korenine so kot sidro, smeri so različnosti, ki jih bodo zaznamovali Svetovni glasbeni dnevi. Naj bo umetnost močnih korenin, naj bo sodobna glasba tista, ki išče svoj prostor v svetu.

In kako ga bo našla? Tako, da se bo približala človeku, tistemu, ki umetnost potrebuje, ki hoče vedno znova odkrivati nove, še nikoli slišane zvoke. Igrali bomo pod zemljo, na zemlji, na nebu. Tako načrtujemo. Glasba bo prva - absolutna. Tri smeri, ki jih simbolizirajo trije mostovi v središču Ljubljane, pomenijo tradicijo glasbe 20. stoletja, sodobnost 21. stoletja, nova glasbena iskanja za prihodnost. Programske smernice bomo spodbujali z izbiro koncertnih prizorišč, predvsem pa s sodelovanjem velike večine slovenskih solistov, ansamblov in velikih sestavov.

Načrtovali smo, in teh idej še vedno nismo opustili, instalacije in posebne dogodke v naravi (baloni, ptice pevke, glasbeno potovanje v Tivoliju, koncert na vodi, v podzemlju), muzikološki simpozij, glasbene delavnice, pogovore po nekaterih koncertih. Večino glasbenih dogodkov bodo izvedli slovenski glasbeniki vseh generacij, pri čemer bomo dali še posebno priložnost mladim umetnikom, tudi tistim, ki še študirajo in še niso izkoristili svojih umetniških potencialov. Če bomo povabili tudi tuje soliste in ansamble, pa je odvisno od sredstev. Vsekakor smo imeli velike načrte za promocijo sodobne glasbene umetnosti; negotov čas in finančne okoliščine pa ambicioznim projektom niso naklonjene.

Koliko skladateljev bo zastopanih in kdo so žiranti, ki so/bodo izbrali skladbe, ki bodo izvedene?

Imamo širok izbor glasbenih del. Katera dela bodo izvedena, je najprej stvar ocene mednarodne žirije, dokončno besedo pa bo imel programski odbor, ki spremlja vso dejavnost. Izbrali smo tudi častnega pokrovitelja. Ta je predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Vsak skladatelj ima lahko izvedeno samo eno delo, število skladb pomeni hkrati število skladateljev. Vsaka sekcija mora imeti izvedeno vsaj eno delo. Ker je sekcij in pridruženih članic okrog 50, pomeni, da moramo najprej zadostiti tej zahtevi izvršnega komiteja ISCM oziroma pravilom, ki jih je sprejela generalna skupščina ISCM. Gostitelj pa sme imeti v uradnem programu več del. Mednarodno žirijo sestavljajo ugledni skladatelji: Vinko Globokar, Zygmunt Krauze (Poljska), Andre Laporte (Belgija), Lojze Lebič in Janez Matičič.

Slovenska posebnost dnevov leta 2003 je bila skladba za izvedbo na kopiji paleolitske piščali. Bo tokrat kaj podobnega?

Ne. To pot smo si Svetovne glasbene dneve zamislili drugače. Vsebino povezujemo s simboliko Plečnikove Ljubljane, še posebej s Tromostovjem. V načrtu je bil natečaj za komorno opero, vendar ga s tako pičlimi sredstvi, ki jih bomo, tudi s pomočjo nekaterih uspešnih sponzorjev, uspeli zbrati, ni mogoče realizirati.

Menda naj bi v okviru dnevov potekala tudi konferenca o zaščiti avtorskih pravic.

S to zamislijo smo se ukvarjali, vendar bo program v šestih dneh tako zgoščen, da takšne konference ne bi bilo smotrno organizirati.

Za prve svetovne dneve v Sloveniji so bili objavljeni tudi razpisi za nova dela. Je bilo tokrat enako?

Zaradi skrajno nizkega finančnega okvira razpisa za nova glasbena dela ni. Res pa je, da bo tudi na teh dnevih kar veliko novih del in da bo posebna žirija, ki bo spremljala ves festival, nagradila najboljše delo mladega skladatelja, starega do 35 let.

Kolikšen bo proračun festivala in kdo bodo glavni financerji? Predvsem me zanima, koliko sredstev, če sploh, namerava vsled varčevanja prispevati država.

Celotni, ocenjeni strošek festivala in zasedanja generalne skupščine ISCM bo 280.000 evrov. Ministrstvo za kulturo je obljubilo 50.000 evrov, vendar je naša vloga še v fazi ocenjevanja. Ocenjeni strošek oziroma proračun tako velikega festivala je vsekakor izjemno varčen. Pomen Svetovnih glasbenih dnevov pa je za našo umetniško glasbo in kulturno sredino izjemen. Ne vem, če se tega vsi, ki delajo v kulturi in zanjo, prav zavedajo.