Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RUSKI DIPTIH - KNJIGA Z ZGODBAMA RUSKIH BEGUNCEV V SLOVENIJI V ČASU KRALJEVINE SHS

Delo Ruski diptih prinaša dve zgodbi, ki izhajata iz dveh kazenskih spisov, ki ju je avtorica odkrila v Pokrajinskem arhivu Maribor. V prvem delu knjige sledi kazenskemu procesu proti ruskemu beguncu Vasiliju Černjenku, ki je bil leta 1923 na okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na dosmrtno ječo, potem ko je bil kot hišni sluga v Ljutomeru spoznan za krivega umora svoje delodajalke, 26-letne Julije Ganusove in njenega triletnega sina. Kazenski spis odkriva osupljivo mrežo odnosov znotraj ruske družine in njenih vezi z drugimi ruskimi begunci ter z domačini v Ljutomeru, kjer so v letih po prvi svetovni vojni živeli številni Rusi. V drugem delu knjige se avtorica ukvarja s procesom proti ruskemu beguncu Venjaminu Mihajloviču Svečnikovu, ki je leta 1921 v begunskem taborišču v Strnišču zaradi ljubosumja z vodovodno cevjo napadel ptujskega zdravnika Ludviga Scheichenbauerja. Zdravnik je zaradi poškodbe glave na kraju dogodka umrl, proti Svečnikovu pa je bil sprožen sodni proces. Avtoričin pristop je izviren tako po načinu obravnave kot po izbrani tematiki, ki še ni celovito obdelana.

Mateja Ratej (1974) se je po diplomi iz zgodovine in sociologije na Univerzi v Mariboru leta 1999 zaposlila kot arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor. Po doktorskem študiju je delala na mariborskem študentskem Radiu Marš. Od leta 2005 je zaposlena na Znanstvenoraziskovalnem centru (ZRC) SAZU, od leta 2011 kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Dela na Raziskovalni postaji ZRC Maribor, delno pa je zaposlena tudi na Inštitutu za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, kjer sodeluje pri projektu Ruski intelektualci v Sloveniji v času po oktobrski revoluciji.

VRT - NOVA PESNIŠKA ZBIRKA METE KUŠAR

Peta pesniška zbirka Mete Kušar Vrt je, kot so zapisali pri založbi, filozofija sporazumevanja. Vsebuje velik napor pesnice, da bi našla način, kako vrniti poezijo v njen zlati vek, v katerem metafizično ne bo dominantno fizičnemu ali obratno, ampak bo pesnjenje iskanje harmonije, heraklitovske enosti, o kateri priča njen pesniški subjekt. Avtoričina ljubezenska poezija je izrazito individualistična, ne prenese žargona, ampak bralcu omogoča močno doživetje, ki je stvarni kriterij etike medsebojnosti in tudi umetniškosti. Ljubezen v tej poeziji nastopa kot edina gotova obnova fizičnega in duševnega življenja. Kušarjeva piše ljubezenske pesmi, ki mehansko plemenitijo bralčevo čustvenost.

Meta Kušar (1952) je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kritike objavlja v več slovenskih medijih. Pesmi je začela objavljati leta 1974 v slovenskih in pozneje tudi tujih revijah. Vključene so v več antologijah. Od leta 1994 je samostojna delavka v kulturi. Pripravila je vrsto umetniških in kulturno-zgodovinskih oddaj za več radiov.

ZAJČEK 1 ZAJČKU 2 - DARILNA KNJIŽICA Z LJUBEZENSKO ZGODBO ZAJČKOV

Glavno sporočilo slikanice oziroma darilne knjižice, ki je bolj kot otrokom namenjena odraslim, je: "Nič ni tako dragocenega, kot da si ob meni ti," kar v slikanici sporoča en zajček drugemu. Avtor ljubezenske zgodbe med zajčkoma pa tudi prikupnih ilustracij je Alexander Holzach. To je avtorjev prvo poslovenjeno delo, za prevod je poskrbela Tatjana Cestnik.

LOVRO MATAČIĆ V SLOVENIJI - MONOGRAFIJA O HRVAŠKEM DIRIGENTU, POMEMBNEM TUDI ZA SLOVENSKI PROSTOR

Monografijo Lovro Matačić v Sloveniji je pripravil Marko Košir, ki je izdal že štiri knjige z glasbeno tematiko. Pri pisanju Matičićeve biografije se je opiral na delo glasbenega urednika Petra Bedjaniča in muzikologa Primoža Kureta. Po Koširjevih besedah naj bi dirigent Matačić s slovenskim zasedbami v Sloveniji in na gostovanjih v tujini nastopil kar 209-krat, od tega naj bi okoli 30 koncertov izvedel z Orkestrom Slovenske filharmonije.

Uvodni nagovor je prispeval Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije, ki je ob Matačićevi 30. obletnici smrti podprla izdajo knjige. Kot je zapisal Damjanovič, je Lovro Matačić ena osrednjih glasbenih osebnosti. Že za svojega življenja je na poti od Sušaka, prek Dunaja in Kölna, Zagreba, Osijeka in Ljubljane do najuglednejših odrov po Evropi s svojim delom puščal neizbrisne pečate. Njegov talent in glasbeno genialnost so od leta 1922, ko je prvič dobil stalni angažma v ljubljanski Operi, do zadnjega koncerta (1984) lahko čutili tudi glasbeniki v Slovenski filharmoniji.