Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KAJ BO IZ FANTA - DELO S SPOMINI NA MLADOST SLOVITEGA NEMŠKEGA MOJSTRA BESEDE

K pisanju dela Kaj bo iz tega fanta? ali: Nekaj s knjigami je nobelovca Heinricha Bölla vzpodbudil nemški literarni papež Marcel Reich-Ranicki. Nagovoril ga je, naj vendar napiše kaj o svoji mladosti in šolanju v času Tretjega rajha. Böll je sledil tej sugestiji in spisal krajše besedilo, ki je najprej izhajalo v podlistkih, leta 1981 pa prvič tudi v knjižni obliki. V delu se posveča obdobju med letoma 1933 in 1937, času, ko je bil sam najstnik, v vzponu pa je bil tudi novi režim. Böll je o tem času pisal po spominu brez večjih materialnih virov. Pred bralca postavlja živo in plastično sliko tedanjega časa v svojevrstnem, Böllovsko ironičnem tonu, ki pred ozadjem sočasnih nacističnih grozodejstev in na zvočni podlagi rajhovskih koračnic še danes deluje precej groteskno. Delo je poslovenila Ana Jasmina Oseban.

Heinrich Böll (1917-1985) velja za enega najpomembnejših nemških pisateljev druge polovice 20. stoletja. Svoja prva prozna dela je objavljal že kmalu po vojni, ki jo je sicer preživel kot vojak vermahta, končal pa kot ameriški vojni ujetnik. Po vojni je postal eden najvidnejših avtorjev t.i. nemške povojne literature ruševin. Poleg številnih kratkih zgodb - slovenskim bralcem je na voljo Izgubljena čast Katharine Blum ali Kako nastane in kam lahko vodi nasilje - je izdal tudi vrsto romanov. V slovenščino so prevedeni: In ni rekel niti besede, Klovnovi pogledi, Angel je molčal, Biljard ob pol desetih, Ženske pred rečno pokrajino, Skupinska slika z gospo, Konec službene vožnje in Kje si bil, Adam. Leta 1972 so mu kot prvemu Nemcu po vojni podelili Nobelovo nagrado za književnost.

HIŠA INCESTA - PRVO IZDANO DELO ANAIS NIN, S KATERIM JE NAŠLA MESTO NA ZEMLJEVIDU PRIZNANIH LITERATOV

Življenje in pisanje Anais Nin je pomembno zaznamovalo razmerje z ameriškim pisateljem Henryjem Millerjem in njegovo lepo ženo June Mansfield Miller. Svoje sanje je prelila v Hišo incesta (1936) - pesem v prozi, kot je delo označila sama. V njem je s sanjami, ki v besedilu delujejo kot kompleksne metafore, ubesedila svoja raznolika notranja stanja. Avtorica se k tovrstnemu skrajnemu nadrealističnemu in simbolnemu načinu pisanja ni nikoli več vrnila, zato to njeno prvo objavljeno delo velja za edinstveno v pisateljičinem opusu. V njem je ubesedila tudi mnoge stvari, ki jih je odkrival psiholog Carl Gustav Jung. Delo je prevedla Breda Biščak.

Ameriška pisateljica Anais Nin (1903-1977) se je rodila v umetniški družini v Parizu, oče je bil špansko-kubanski pianist in skladatelj, mati pa francosko-nizozemska pevka s klasično glasbeno izobrazbo. Oče je družino zapustil, ko je bila Anais še otrok, in takrat mu je začela pisati pisma, ki so postala del dnevnika, ki ga je pisala vse do konca življenja in s katerim je tudi zaslovela. V zgodovino svetovne književnosti se je zapisala zlasti kot avtorica erotičnih besedil pa tudi zaradi razmerja, ki ga opisuje v pričujočem delu. V slovenščini so na voljo še Ptičke, Venerina delta, Henry in June ter Osvobojeni eros.

BELA V LJUBEZNI - PRIROČNIK, NAMENJEN V PRVI VRSTI ŽENSKAM

Knjigo je avtorica namenila ženskam, ker ljubijo in sprejemajo ljubezen drugače od nasprotnega spola. Kališnikova v delu spregovori o tem, kaj je prava ljubezen in kaj je zaljubljenost, kaj se zgodi, ko mine zaljubljenost, kako krepiti ljubezen, kako umikati ovire pred njo. Prinaša tudi razlago, kakšni so moški, kaj jih privlači in odbija ter vsebuje veliko metod, vaj, meditacij. Avtorica si želi, da bi ženske bolj spoznale same sebe, s čimer bi povečale zmožnost sprejemanja obilja in ljubezni, razvijale svojo ženskost, odpustile, zacelile stare rane in odstranile ovire, ki jim preprečujejo, da bi bile ljubljene in oboževane.

Varja Kališnik je predavateljica, publicistka in pisateljica. Ukvarja se z alternativnimi metodami, ki pomagajo pri osebnostnem razvoju.

JEZIKOVNA KULTURA V TEORIJI IN (ŠOLSKI) PRAKSI - MONOGRAFIJA O JEZIKOVNI KULTURI V SLOVENIJI

Monografija Jezikovna kultura v teoriji in (šolski) praksi, ki je delo profesorice na mariborski filozofski fakulteti in doktorice jezikoslovnih znanosti, združuje pogled na jezikovnokulturni vidik glede na njegove formalne in neformalne nosilce, hkrati pa na podlagi lastnih ali že opravljenih raziskav konkretizira stanje o jezikovnokulturnem zavedanju mladih pri rabi knjižnega jezika in narečja na različnih stopnjah izobraževanja in v različnih sporazumevalnih okoliščinah. Obenem odkriva tudi vlogo obeh zvrsti pri oblikovanju osebne in nacionalne identitete.

Dragocenosti monografije so zbirni pregled vseh ustanov in njihove vloge pri dvigu jezikovne kulture, zbrana temeljna terminologija ter izčrpna literatura. Monografija je lahko za študente in vse, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom, dobro izhodišče tako za orientacijo o jezikovnokulturnih vprašanjih kot za samostojno raziskovanje njenih posameznih segmentov.