Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PREDEN ZGORIM - ROMAN, POSTAVLJEN V ČAS POŽIGOV NA NORVEŠKEM LETA 1978

Roman Preden zgorim je postavljen v leto 1978, natančneje v nedeljo, 4. junija, ko prebivalci majhnega naselja Finslanda v bližini Kristiansanda sklenejo, da je treba ujeti požigalca, ki že ves mesec pustoši po vasi. Kriminalisti v sodelovanju s krajevno policijo postavijo štab v stari občinski hiši. Na isto nedeljo v finslandski cerkvi krstijo dečka z imenom Gaute Heivoll. Tako avtor rekonstruira dogajanje spomladi leta 1978, ki se bo izkazalo za najbolj dramatično poglavje požiganja na Norveškem. Ko Heivoll vzporedno pripoveduje požigalčevo in svojo zgodbo, razpira vprašanje možnosti, ki se ponujajo v življenju vsakega človeka - kaj bo naredil iz sebe, kaj bo postal, v katerem svetu se bo znašel.

Gaute Heivoll (1978) je stopil na norveško literarno prizorišče leta 2002. Piše romane, novele, pesmi in knjige za otroke. Za pričujoči roman, ki je njegovo prvo poslovenjeno delo, je leta 2010 prejel prestižno norveško nagrado brage. Knjiga, ki je bila nominirana tudi za ugledno mednarodno nagrado IMPAC, je prevedena že v 22 jezikov, za slovenski prevod je poskrbel Darko Čuden.

14 - ROMAN O POSAMEZNIH ČLOVEŠKIH USODAH V PRVI SVETOVNI VOJNI

Kratki roman 14 v prevodu Suzane Koncut govori o prelomnem letu 1914 in o tistem, kar ga je najbolj zaznamovalo - veliki vojni. Ta ni zaznamovala le celotnega toka svetovne zgodovine, temveč tudi nešteto življenj navadnih ljudi, ki so se znašli v njenem vrtincu. V romanu bralec spremlja pet moških, poklicanih v vojsko, in žensko, ki čaka, da se dva izmed njih vrneta. Drobci njihovih zgodb prikazujejo vojno od znotraj in od blizu, v človeškem merilu, namesto velikih bitk je v središču boj posameznika, ki se skuša prebiti iz dneva v dan v povsem novih razmerah, ki so grozljivejše, kot si je prej kdorkoli lahko predstavljal. Številka 14 je povezana še s takratnim trdnim, a žal neuresničenim prepričanjem, da bo vojna trajala kvečjemu 14 dni.

Francoski pisatelj Jean Echenoz (1947) velja za dovršenega stilista. Njegovo mladost so močno zaznamovali literatura - predvsem detektivski romani -, film in džez. Vsi ti elemente so vidni tudi v njegovem literarnem ustvarjanju. Znan je po literarnih biografijah, med katerimi sta v slovenskem prevodu na voljo biografija o Nikoli Tesli z naslovom Pobliski in življenjepis legendarnega češkoslovaškega tekača Emila Zatopka. Preveden je še avtorjev roman z naslovom Grem.

UMETNOST IN DRUŽBA - NABOR WAGNERJEVIH SPISOV O UMETNOSTI

Knjiga prinaša prevode štirih spisov Richarda Wagnerja (1813-1883): Umetnost in revolucija, Umetnina prihodnosti, Sporočilo prijateljem in Judovstvo v glasbi ter tekst Slavoja Žižka Brunhildino dejanje. Spremno besedo je prispeval Gregor Pompe. V njej je med drugim zapisal, da so redke osebnosti, ki sprožajo tako globoke kontroverze, kot so značilne za nemškega skladatelja Wagnerja. Netil jih je že v času svojega življenja, vzbuja pa jih tudi danes, 200 let po svojem rojstvu. Wagner se v zgodovino ni zapisal le kot tisti umetnik, ki je močno reformiral glasbeno gledališče in strukturo glasbenega stavka, temveč tudi kot poglobljeni mislec o glasbi, politični in socialni ureditvi svojega sveta. Poleg šestih oper in sedmih glasbenih dram je zapustil tudi obsežen seznam spisov, ki so jih izdali že za časa njegovega življenja v desetih debelih zvezkih. V tem pogledu Wagnerju med vsemi skladatelji, pa najbrž tudi v širših umetniških krogih, ni para. Prav takšna dvojnost med umetniškimi in družbenimi stremljenji je zaznamovala celotno Wagnerjevo misel in delovanje. Spise so prevedle Tanja Petrič, Mojca Dobnikar in Kostja Žižek.

KAJ NAM POVEJO BESEDE - SLIKANICA ZAKONCEV STEPANČIČ TOKRAT KOT SLOVAR PREDMETOV IN POJMOV

Knjiga Kaj nam povejo besede mlademu bralcu v prijaznem slogu in z odličnimi risbami pojasnjuje pomene izbranih besed, ki jih večinoma poznamo ali zanje večkrat slišimo, hkrati pa se zavedamo, da se za njimi skriva učenost, ki sega v davne čase, je v spremnem besedilu zapisal filozof in sociolog Igor Škamperle. Dodal je, da lepi opisi in risbe pomagajo razumeti, da prav izbrane besede in njihovi pojmi ustvarjajo človeški rod in duhovni svet ter mu zagotavljajo tisto trajnost, ki sega iz roda v rod.

Ilustrator Damijan Stepančič (1969) velja za enega najbolj vidnih sodobnih slovenskih ilustratorjev. Pri ilustraciji, za katero je dobil že vse slovenske nagrade za to zvrst, si prizadeva, da tako literarni kot tudi likovni del delujeta homogeno in kakovostno. Veliko ustvarja s soprogo Lucijo, velikokrat pa sodeluje tudi v dvojcu s pisateljem Petrom Svetino.