Drago Jančar za Večer: Je čas za boj in je čas za umetnost (24. 1.)

Jančar je spregovoril o svojem najnovejšem romanu Maj, november. Kot je dejal, njegov protagonist Ciril ni tipičen predstavnik generacije. "Je eden od mnogih, ki so se znašli v tem novem družbenem kolesju. Ne razume dobro, kaj se okrog njega dogaja in kaj se dogaja z njim samim," je pojasnil. Zlasti v sklepnih poglavjih je želel spregovoriti "o otroštvu in poznejših mladih letih, ki so za njim, in o letih, ki bi utegnila biti v njegovi prihodnosti". Predvsem, da je vsako življenje neponovljivo, eno samo, nič junaško.

O negativni kritiki romana, ki je krožila celo po družbenih omrežjih, je dejal: "Zdaj veste, kako morate pisati, če hočete, da bodo vaši teksti krožili po družbenih omrežjih." In še, da "nasprotnikov, žal tudi sovražnikov, v tej deželi nikoli ne zmanjka".

Na vprašanje o občutkih ob prejetju nagrade za roman To noč sem jo videl je odvrnil, da ga je napuh že zdavnaj minil. "Pišem svoje stavke in zgodbe, upam, da jih bodo bralci sprejeli, ko neko stvar zaključim, sem z mislimi že v novem pisanju. Te nagrade sem bil seveda vesel, a hkrati se zavedam, kako so te reči minljive. Danes se je kdo še spomni, jutri je že lanski sneg," je dejal.

Spregovoril je tudi o aktualnih dogodkih, med drugim o dogajanju na časniku Charlie Hebdo, v katerem so mu nekoč zapisali odlično kritiko. Na vprašanje, če s stavkom "Vsi smo Charlie" branimo zgolj svobodo besede ali civilizacijske vrednote sploh, je odvrnil, da je treba biti pri besedi civilizacija previden. "Lahko bi zvenelo, kakor da je naš svet civiliziran, muslimanski pa barbarski. To seveda ni res," je poudaril.

Po njegovih besedah gre za svobodno misel, ki je v Evropi zrasla iz razsvetljenstva, v nekem smislu tudi iz večkrat reformiranega krščanstva, tudi katoliškega in njegovih mislecev, ki pristaja na laično družbo z liberalnimi vrednotami. Pred več kot desetimi leti je, kot je poudaril, že v eseju Duša Evrope zapisal, da islamski radikalizem ni v sporu s krščanstvom, ampak z liberalnimi naziranji evropskega svobodomiselstva. V prihodnjih letih bo po njegovem mnenju veliko odvisno o tega, na kakšen način bo Evropa integrirala muslimane, ne da bi jim odvzemala identiteto in ne da bi se pri tem odpovedala svojim nazorom, pa naj gre za odnos do žensk ali za pravico do svobodnega izražanja.

Nekoč predsednik slovenskega centra PEN je leta 2013, kot je dejal, "skupaj s še kakšnimi dvajset odličnih kolego" izstopil, ker je društvo zaradi več javnih izjav, ki naj ne bi bile v skladu s temeljno listino mednarodnega PEN, izključilo Janeza Janšo. A to, da ni član PEN še ne pomeni, da ne verjame več v idejo, ki je zapisana v njegovi ustanovni listini. Kot je povedal, so ga iz iz centrale Mednarodnega PEN v Londonu pred dnevi povabili, da bi sodeloval v žiriji, ki bo ocenjevala dela mladih avtorjev. "Tudi to je PEN, namreč literatura," je sklenil.