Boris A. Novak za STA: Idealen čas za zgodbe je zima, ko je čas zamrznjen

Pri branju so se Novaku pridružili še Svetlana Makarovič, Marjan Strojan, Milan Dekleva, Dragica Potočnjak, Veno Taufer in Ivo Svetina. Ta je uvodoma v vlogi predsednika Društva slovenskih pisateljev povedal, da je Novakov ep dokaz, da je slovenščina jezik, ki zmore skoraj vse. Padla je tudi primerjava s Homerjem, saj je prav danes v Gallusovi dvorani premiera Iliade. "Zgodovino jemlje kot zgodovino in je ne prenaša v mit. To je razlika med Novakom in Homerjem," je povedal Svetina. Nato pa se je začelo zares. Dvorano so napolnile zgodbe ljudi, ki bi brez Novakovih vrat do spomina izginili pod zamahom že kakšne velike zgodovine.

Ep je, podobno kot tragedija, obveljal za mrtvega. Novak se s tem ne strinja: "Epika je poleg lirike in dramatike ena izmed temeljnih literarnih vrst. Označuje umetnost pripovedovanja v najširšem smislu, tako v verzih kot v prozi. Izvira iz starogrške besede epos, ki pomeni beseda oz. pripoved. Epos v ožjem smislu besede je od antike do renesanse in baroka veljal za krono literarne umetnosti. Po seriji poetoloških traktatov in polemik pa je v klasicizmu 17. stoletja obveljalo, da je ep zvrst, ki nepovratno pripada preteklosti, njegov dotedanji primat pa je prevzela tragedija. Pozneje je enaka usoda doletela tudi tragedijo, domnevna smrt epa in tragedije pa zgovorno kaže, da današnji človek sebe razume kot majhno, klavrno bitje, ki ni sposobno ne velikih dejanj ne velike bolečine. Ne more biti nobenega dvoma, da je bila epika tista literarna vrsta, ki je najbolj celovito izražala duha antike in srednjega veka. Strogo hierarhizirani, patriarhalni družbi, v kateri so vladale vrednote vojščakov, je seveda najbolj ustrezala epska poezija, ki je slavila vojno in vojskovodje, zmage in osvojitve, junaštva in zvestobo herojev gospodarjem - kraljem, cesarjem in seveda tudi bogu oz. bogovom."

Ep, kot ga razumemo, prvotno ni imel estetske funkcije. Kot je pojasnil Novak, je bila na prvem mestu zgodovinopisna, religiozna, pedagoška in etična. V teh pesniških besedilih je bila zgoščena celotna vednost o kozmosu, kar so je člani skupnosti premogli. Dandanašnji razumemo in sprejemamo književnost kot lepo umetnost, se pravi kot nekaj lepega in obenem nekaj umetnega. Ob času svojega nastanka pa epi niso učinkovali zgolj kot umetniška, literarna besedila, temveč so predstavljali svete knjige svojih narodov in verstev, kultur in civilizacij, koncentrate vsega, kar so ta ljudstva vedela o sebi in svetu. Eden izmed razširjenih predsodkov, ki ga moramo Slovenci ob tem vprašanju premagati, je dolgotrajna in trdovratna tendenca, da poezijo malone brez ostanka enačimo z liriko. Tudi sam sem lirik, tudi mnoge pesmi v mojem epu so lirsko uglašene, a z uvidom v srca in duše junakinj in junakov bistveno prispevajo k epski širini Vrat nepovrata.

Kako se sploh lotiti epa? Slovenskih vzorov ni, tuji so stari stoletja. "Eden izmed največjih problemov pri pisanju epa je bil povezan prav s tem, da v zadnjih stoletjih v svetovni književnosti ni bilo besedil, na katere bi se lahko oprl, da o slovenski književnosti sploh ne govorim, zato sem se po odgovore na naratološka in kompozicijska vprašanja lahko obračal le na stare mojstre, predvsem Danteja, ki v epu tudi nastopa, pa tudi Homerja, Vergilija, Miltona. Vrata nepovrata se skladajo s temeljno temo ustanovitvenega epa Gilgameš in drugih epov - potovanjem v zagrobni svet in dialogom z mrtvimi. Osnovni motiv, ki me je vodil pri pisanju, je rešiti mrtve pozabe in jim s pomočjo pesniške besede podeliti dostojanstvo spomina.

Novak je v epu veliko pozornost namenili intimnim herojstvom, ki so vedno skrita, brez običajnega veličastja. Kot je pojasnil, je za nekdanje epe značilna živa navzočnost bogov, ali enega samega, čeprav troedinega, boga v krščanski epski tradiciji, ter izrazita vloga kolektiva: kot primer lahko vzamemo kar Homerjevo Iliado, ki pripoveduje ustanovitveno zgodbo kolektivnega spomina - zmagovito vzpostavitev ahajske skupnosti v vojni zoper Trojo. Tudi v epih je posameznik pomemben, a le kot orodje in orožje kolektiva, v boju svoje skupnosti, ta vloga pa je tragična, saj mora žrtvovati svoje življenje za preživetje skupnosti. Ker je naša civilizacija v novem veku šla v smer čedalje večje individualizacije, so ep kot umetniški izraz kolektiva doživljali kot literarno zvrst, ki pripada preteklosti, kot mrtev žanr. "

"Moj poskus obnove epa je diametralno nasproten nekdanji strukturi te zvrsti: namesto kolektiva in njegovih junaških zmag in porazov so pri meni v ospredju posameznice in posamezniki v primežu zgodovine. Moj namen je pokazati, kakšno razdejanje povzročajo junaška dejanja na ravni intime. Rad bi prikazal zgodovino skozi osebne zgodbe, skozi herojstva vojakov, in ne vojskovodij in političnih ali religioznih Vodij zgodovine, skozi intimna junaštva žena, otrok in starejših, ki so najpogostejše žrtve zgodovine, pa življenje trmasto peljejo naprej," je pojasnil Novak.

Naslov prve knjige Zemljevidi domotožja odraža geografski način videnja sveta. Po uvodnem Nagovoru, ki je nekakšen ep v malem, sledi zvezek Zgodovinski atlas zapuščenih domovanj, ki ga sestavljajo spevi: Grafologija pokrajin, Reke, Jezera, Morja, Otoki, Gore, Gozdovi, Polja, Vasi, Mesta, Ulice, Hiše, Kabineti, Kuhinje, Spalnice, Otroške sobe, Vrtovi, Šole, Lokali, Plesišča, Žuri, Gledališki odri, Glasbeni odri, Redakcije, Vojašnice, Zapori, Bolnišnice in Grobovi.

"Vse te kraje s pomočjo pesniške besede in domišljije obiskujem v različnih časovnih obdobjih, zato ta način videnja imenujem zgodovinski atlas. Tretji zvezek prve knjige pa upesnjuje sila različna prevozna sredstva, ki so potrebna za potovanja med temi kraji, zato je naslovljen Muzej nomadskih prevoznih sredstev, sestavljajo pa ga spevi Škornji ... in škorenjčki, Otroški vozički, Konji, Ladje, Vlaki, Kolesa, navadna in motorna, Avtomobili, Letala, tem stvarnim prevoznim sredstvom pa sledijo Vrtiljaki kot moj hommage otroštvu ter metafizična prevozna sredstva Domišljija, Zvok, Svetloba, Čas, Zgodovina in Zgodba, ki je zame pomembnejša od Zgodovine, zato ta spev uvaja haiku: "Ne Zgodovina - / pomembna je le Zgodba. / Njen srh, smeh, godba." V nasprotju s prvo knjigo, v kateri je torej gradbeni princip prostorski, nekakšna poetična geografska taksonomija, je princip druge knjige časovni, zato je tudi naslovljena Čas očetov. Spričo časovne kompozicijske logike je ta knjiga tudi najbolj epska v tradicionalnem smislu besede. Gradbeni princip tretje knjige, naslovljene Bivališča duš, pa sledi samovolji Poezije, duhovne moči, ki je zame višja od Prostora in Časa." Druga knjiga izide letos, tretja, zadnja, pa prihodnje leto.

Kdo so današnji bralci epa? Kdo si vzame čas, kdo ima tolikšno koncentracijo? Kdo, nenazadnje, pride na peturno branje? Zdi se tudi kot protestna gesta proti vsemu instantnemu, mimobežnemu, površnemu. "V nasprotju z mnogimi kolegi, literarnimi zgodovinarji in teoretiki, ki so prepričani, da je ep mrtev, sam verjamem, da je živ in da ima vse možnosti, da zveni sveže in avtentično, tudi zato, ker je počival nekaj stoletij. Prepričan sem, da nobena zvrst ni tako živa kot tista, ki je razglašena za mrtvo. Zato niti najmanj ne dvomim, da bo moj ep našel svoje bralce in predvsem bralke, ki so tudi na tej ravni bolj senzibilne; ženskam gre pravzaprav največja zasluga za zgodovinski uspeh leposlovja. Brez lažne skromnosti naj povem tudi to, da ne le verjamem, ampak vem, da bo ta ep imel veliko bralskega občinstva. V današnjih časih vsesplošne krize občutljivi in razmišljujoči ljudje potrebujejo ambiciozno umetnost, umetnost, ki priklicuje globlje podobe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Krvavo potrebujemo zgodbe, ki naj nam pomagajo razumeti, kdo smo."

Nad bralci Novak ni obupal. "Že uveljavljena floskula, da nihče več ne bere knjig, izraža prezir komercialne logike nad umetnostjo. Žal je tej drobnjakarski, kramarski logiki zapadla tudi založba Mladinska knjiga, ki mi je po letu in pol dogovarjanj zavrnila ep. K sreči obstajajo še zmeraj majhne, pogumne založbe, kakršna je Goga, ki je bila pripravljena skupaj z menoj iti v tvegan knjižni projekt. Veseli me, da je, po podatkih založbe, interes bralcev precej večji, kot so pričakovali. Podobni občutki jasne samozavesti o smiselnosti tega norega projekta me navdajajo tudi glede maratonskega branja Zemljevidov domotožja v Društvu slovenskih pisateljev.

Za branje celotne prve knjige epa bi potrebovali približno 16 ur. Novak je pred branjem napovedal, da bo s kolegicami in kolegi poskusil v približno petih urah z ustreznimi okrajšavami predstaviti celoto. "Zame kot avtorja je to branje zelo pomembno, saj bi rad slišal, kako zveni nepretrgano daljše branje epa, na katerem sem delal dolga leta. Rad bi slišal, kako so zvenele epske pesmi in zgodbe, ki so si jih pripovedovali ob ognju v prazgodovinskih votlinah, ob ognjiščih na kraljevskih dvorih, ob kaminu meščanskih hiš in ob kmečki peči v dolenjski vasi Žalna, kjer se je moja teta Geli naučila pripovedovati zgodbe; bila je najboljša pripovedovalka, kar sem jih kdaj slišal. Idealen čas za zgodbe je zima, ko je čas zamrznjen. Idealen čas je danes."

Petek je bil idealen čas. Občinstvo, na začetku polna dvorana, na sredini branja manjši vsip, nato pa so prišli novi gosti, je osredotočeno sledilo ter se popolnoma vživelo v zgodbe. Bila sta le dva odmora, za kozarec vina in cigareto, in ko je avtor vmes nekajkrat predlagal nov predah, so poslušalci v en glas vzkliknili: "Gremo dalje!"