misliPred dnevom spomina na žrtve holokavsta razstavljen Kobetov tarok
Ljubljana, 26. januarja - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo drevi odprli razstavo pred dnevom spomina na žrtve holokavsta z naslovom Kobetov tarok: Pripovedi taborišča. Taboriščni tarok, ki ga je arhitekt Boris Kobe ustvaril ob osvoboditvi koncentracijskega taborišča Allach leta 1945, predstavlja izjemno vizualno pripoved o življenju in odnosih med taboriščniki.
Ljubljana.
Slovesnost ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jo je priredil koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Na občasni razstavi, s katero želijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije počastiti 70. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz in konec druge svetovne vojne, bodo razstavljene in opisane ilustracije taboriščnega taroka.
Izbor predstavljenih kart je narejen v želji po strnjeni pripovedi Kobetove taboriščne zgodbe s poudarkom na ključnih kartah, ki zaznamujejo prehode med tremi koncentracijskimi taborišči ter dokončno osvoboditvijo leta 1945. Razstavo, ki sta jo postavili Urška Purg in Katarina Kogoj, bo drevi odprl Anton Jež, nekdanji taboriščnik in promotor Kobetovih kart.
Pričujoča razstava je eden izmed projektov, s katerim želijo v muzeju obeležiti mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta 27. januarja.
"Naš prostor je z dogodki izpred 70 let na žalost zelo povezan, saj je obdobje druge svetovne vojne bilo eno najtemnejših poglavij v zgodovini judovske skupnosti na Slovenskem," so zapisali v muzeju. Leta 1944 je pretežno v Prekmurju živeča skupnost doživela usodni udarec in množično uničenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih; največ jih je dočakalo smrt v zloglasnem Auschwitzu, ki postal sinonim za grozodejstva dvajsetega stoletja," so zapisali v muzeju.
V muzeju evidentirajo, zbirajo, hranijo in razstavljajo predmete in spomine na grozote druge svetovne vojne. V okviru projekta Arhiv spomina že vrsto let sistematično zbirajo pričevanja in izkušnje preživelih v koncentracijskih taboriščih.
Pod pokroviteljstvom beneške pisarne Unesco v okviru globalne pobude Kultura: most k razvoju in medresorske platforme za kulturo miru in nenasilja so leta 2011 pristopili k skupnemu projektu držav naslednic SFRJ glede ponovne vzpostavitve razstavnih prostorov v Auschwitzu., t.i. nacionalni jugoslovanski paviljon.
V okviru letošnjega obeleževanja dneva bodo pripravili še razstavni projekt Ana Frank - Zgodba za, predavanje Borisa Hajdinjaka Slovenski Judje in Romi v Auschwitzu in več srečanj, na katerih bodo o svojem doživljanju koncentracijskih taborišč spregovorili preživeli.