misliNa Ljubljanskem gradu razstava o gradu kot prebivališču negraščakov
Ljubljana, 28. januarja - V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu bodo drevi odprli razstavo Mama, a bomo graščaki?. Razstavo spominov na življenje na Ljubljanskem gradu v 20. stoletju so naslovili po vprašanju, ki ga je Mojca Klemenčič, hči začetnika lutkarstva na slovenskem Milana Klemenčiča, zastavila svoji mami leta 1920, ko se je družina preselila na grad.
Ljubljana.
Ljubljanski grad.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Ljubljanski grad je po v svojih predhodnih vlogah trdnjave, vojaške postojanke in kaznilnice na začetku 20. stoletja postal prebivališče številnih družin. Tedanje mestne oblasti so stanovanjsko stisko v Ljubljani blažile tudi tako, da so preuredile Ljubljanski grad v stanovanjski objekt, v katerem so živeli tisti, ki drugje stanovanja niso dobili ali si ga niso mogli privoščiti.
Tako se je kmalu po letu 1905, ko je grad iz državne prešel v mestno last, v njem naselilo okoli 100 družin. S prekinitvami v času prve in druge svetovne vojne je bil Ljubljanski grad tovrstnim naselitvam namenjen vse do leta 1964, ko so iz njega izselili še zadnje stanovalce. Nato so se začeli dolgo pričakovani postopki za njegovo prenovo.
Razstava je tematsko razdeljena na deset sklopov. Večina uporabljenih fotografij je iz arhivov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Narodne in univerzitetne knjižnice ter osebnih arhivov nekdanjih stanovalcev, video gradivo pa je iz arhivov RTV Slovenija.
Gradivo in intervjuje nekdanjih stanovalcev so zbirali študentje oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v okviru seminarja Razvoj slovenskega kulturnega prostora pod mentorstvom Mateje Habinc. Razstava temelji na diplomski nalogi Življenje na Ljubljanskem gradu avtorice Neže Hvale. Postavitev so pripravili Blaž Andoljšek, Katarina Kranjec, Manca Rozman, Jerneja Šubelj in Sabina Zgonec pod mentorstvom Sarah Lunaček Brumen.
Razstava bo ogled bo do 5. aprila. Vstop je prost.