misliV CD razstava novega vala avtorjev vidnih sporočil
Ljubljana, 9. februarja - V Cankarjevem domu bodo drevi odprli razstavo novega vala avtorjev vidnih sporočil z naslovom Heksnšus. Na postavitvi, ki so jo pripravili v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), se bodo s svojimi deli predstavili Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš.
Ljubljana.
Cankarjev dom.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Kot je zapisala likovna kritičarka Vesna Teržan, heksnšus pomeni "čarovničin strel, ki je spodbudil uspešen razvoj vseh osebnostnih danosti, nadarjenosti in enkratnosti, pa tudi uresničevanje ciljev in želja šestih mladih ustvarjalcev - šesterice".
Vsi mladi umetniki so dobro seznanjeni z močjo učinka vizualnih komunikacij oz. vidnih sporočil, saj je za njimi učni proces na oddelku za oblikovanje ALUO. Po besedah Teržanove avtorji presenečajo z zrelostjo del, vsak se po svoje loteva stvari, vsak ima svoje področje dejavnosti in svoj ustvarjalni domet. Družijo pa jih lastnosti, kot je sposobnost variacij pri obravnavi tematike, pa tudi risarska slogovna pestrost in konceptualna širina pri snovanju in izvedbi oblikovalskih nalog.
Seme, kot je zapisala Tržanova, spretno menjava risarske sloge. Naravo in način risbe izbere glede na medij in na podlagi tega zasnuje ilustratorski izdelek. Ilustratorski in oblikovalski potencial Ane Baraga je širok, paleta se razpira od najosnovnejše elementarne risbe, prek romantično sladke, drugič spet realistične pa vse do slikarsko ekspresivne podobe.
V družbi šestih je najbližji prejšnjim generacijam grafičnih oblikovalcev, ki so vzpostavljali red v neredu slovenske krajine vizualnih komunikacij, Kožuh, ki ima zelo široko delovno področje in širok nabor naročnikov. Šlibarjeva je med tistimi, katerih dela zbujajo, tako na spletu kot v tiskani obliki, zanimanje v Avstraliji, Španiji, Nemčiji, ZDA in Aziji. Osredotočila se je na ilustracijo z izrazito osebnim slogom s skrivnostnim, iskrivim, a zapletenim sporočilom.
Vindiš vse odločneje prestopa iz oblikovalske sfere v novinarsko in računalniško. V slovenski medijski prostor je uvedel novost, rubriko Objektivno, ki bralstvo Dnevnikove priloge seznanja, kot pravi sam, s podatkovnim in grafičnim novinarstvom. Semiononova pa je svoj medij našla v animaciji, poleg časopisne in revijalne ilustracije jo šteje med svoje temeljne dejavnosti. Risbo in koncept vsakič znova združi z novim nosilcem informacije - najsi bo to splet, tisk ali animirani film.