Slovenija 11.2.2015 13:49

Pri Sanjah knjige Frana in Franeta Milčinskega

Ljubljana, 11. februarja - Pri založbi Sanje so izdali knjigo Frana Milčinskega, ki obsega vse njegove doslej znane pravljice, humoreske o Butalcih, pripovedko in zgodbe o kralju Matjaža, ter slikanico Butalski policaj in Cefizelj z ilustracijami Gorazda Vahna. Predstavili so še slikanico Franeta Milčinskega - Ježka Gusarska, ki jo je ilustrirala Ana Razpotnik Donati.

Ljubljana. Založba Sanje, Hiša sanjajočih knjig. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Založba Sanje, Hiša sanjajočih knjig.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Knjiga z naslovom Fran Milčinski: Zbrane pravljice in pripovedke po besedah Tjaše Koprivec, ki se skupaj z Rokom Zavrtanikom podpisuje pod uredniško delo, prinaša 40 pravljic, 35 butalskih humoresk, Boriško pripovedko v 13 epizodah in 19 zgodb kraljeviča Matjaža.

Kot je na predstavitvi knjig dejala literarna zgodovinarka, profesorica Milena Mileva Blažič, Fran Milčinski nadaljuje mitološki kontinuum, ki se je začel že v antiki. Po njenih besedah Milčinski ni imel trpnega, pač pa tvorni odnos do pravljic. To pomeni, da je pravljice, ki jih je črpal iz slovenskega in evropskega izročila, posodabljal in prirejal.

Butalski policaj je ena izmed humoresk o Butalcih, ki bi se morale po mnenju Blažičeve uvrstiti v antologijo svetovne književnosti. Besedilo je izjemno tudi zaradi avtorjevega jezika in njegovih izrazov, za katere se Blažičeva zavzema, da bi prišli v novi Slovar slovenskega knjižnega jezika.

Cefizelj se po njenih besedah veže na literarno tradicijo, ki posameznikom nižjega sloja pripisuje domiselnost in iznajdljivost, ki je ne tako inteligentni predstavniki avtoritet običajno ne premorejo.

Blažičeva je opozorila še na avtorjev humor in vzgojno plat, ki jo je izražal kot vizionar na zelo posreden način z željo, da bi prek literature vzpodbujal socialno uporništvo kot antipod konformistični drži, ki je s strani oblasti bolj zaželena.

Slikanica Gusarska prinaša pesnitev, ki jo je ilustrator Vahen, kot je dejal, poznal iz taborniški let, pri čemer ni vedel, da jo je napisal Ježek. Zato je vesel, da je končno izšla v knjižni obliki, s čimer bo bolj poznano tudi avtorstvo.

Pri ilustriranju strašne pesmi je skušal biti ne tako strašen. Kot primer je navedel verz: "Pod palubo so zakladi, sedem mrtvih črnih glav, v vsaki glavi sedem nožev, vsak od nožev je krvav," ki ga je prikazal prek sedmih buč in miši, ki z marmelado poskrbi za rdečo sled na nožih. Tudi sicer je namesto človeških gusarjev raje narisal živalsko posadko.

Blažičeva v pesmi prepoznava t. i. teorijo norcev, ki prek likov brez čustvene in socialne empatije pripelje do apokaliptičnega konca in je po njenih besedah lahko tudi prispodoba za Slovenijo ali pa celotno Evropo.