Beletrinina Koda s štirimi pomembnimi novimi izdajami

Šteger je knjigo Zablode postsocializma Vesne V. Godina označil kot ključno za razumevanje, kaj se je v Sloveniji dogajalo od konca 80. let do danes: "Gre za neko poglobljeno, široko, velikopotezno zastavljeno analizo vzrokov za krizo in na nek način kritiko preozkega ekonomističnega pogleda na našo družbo in kulturo." Menil je, da je to knjiga, ki bi jo morali prebrati vsi glavni odločevalci v državi.

Godina v delu ponudi razlago, zakaj je ideja, da se bo Slovenija iz socialistične prelevila v uspešno zahodno kapitalistično družbo, zmotna. Med drugim zato, ker je bil razvoj zahodnih kapitalističnih družb unikaten in zato neponovljiv dogodek. Po njenem mnenju je postsocializem prehod v nov tip kolonij.

V slovenski družbi se, tako Godina, ponavljajo določene matrice, med njimi domačijskost - vse se ureja preko skupin posameznikov, ki skupaj skrbijo za preživetje, se poznajo in med seboj nagrajujejo. Po njenih besedah je slovenska družba danes replika tistega, kar se je dogajalo v fevdalizmu. Dodala je, da bi morali nehati blazneti in premisliti o tem, kje smo in kaj imamo, saj nam sicer grozi ponovitev postkolonialne zgodbe.

Pri Kodi je prostor našla prav posebna izdaja, avtobiografski grafični roman Samire Kentrić Balkanalije, podnaslovljen Odraščanje v času tranzicije. Zgodba bralcu približa socialni portret deklice, ki odrašča v priseljenski delavski družini nekdanje Jugoslavije. Kentrićeva je dejala, da jo je pri nastajanju knjige vodila slika, sproti pa je, ko se je česa spomnila, dodajala še besedilo. Šteger je spomnil, da je podobnih grafičnih knjig na slovenskem tržišču izredno malo, na založbi pa si že prizadevajo, da bi bile bogate podobe iz knjige Kentrićeve tudi razstavljene.

V slovenščini je sedaj dostopna knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov, ki prinaša pomemben del 52 spisov, ohranjenih na 13 papirusnih kodeksih knjižnice Nag Hammadi. Apokrife so leta 1945 po naključju odkrili v lončenem vrču, zakopanem v puščavskem pesku. "To so apokrifni teksti, ki jih uradna Rimokatoliška cerkev ne priznava kot avtentične in mečejo povsem drugo luč na evangelijsko zgodbo," je dejal Šteger. Kot je dodal, se je prevajalec dela Jan Ciglenečki za potrebe prevoda naučil koptščine, v katero so bili evangeliji prevedeni iz stare grščine. Delo vključuje še besedilo svetega Ireneja Proti herezijam, ki ga je iz latinščine prevedel Marko Kastelic.

Aktualna knjižna bera prinaša še delo Harmonika za butalce, podnaslovljeno Ulomki iz življenja nekega glasbila, v katerem je Bratko Bibič popisal zgodovino najbolj popularnega slovenskega instrumenta - harmonike. Bibič je v njem podal kritiko nacionalne estetike rabe harmonike, hkrati pa tudi zgodovino drugačne, subverzivne rabe instrumenta, ki so ga v ljudskih godbah uporabljali po vsemu svetu. Poleg tega ne pozabi na ljubljansko sceno, med drugim pa zastavi zanimivo tezo, da so v prvi fazi rock'n'rola tako popularne orgle v bistvu zamenjale harmoniko.