Hrvaška ministrica za kulturo za ločitev založniške in knjigarniške dejavnosti

Ministrstvo za kulturo knjižno založništvo podpira neposredno, pa tudi posredno s sredstvi, ki jih nameni knjižnicam za nakup knjig, je ta teden v oddaji hrvaškega radia Zdaj pa vlada dejala ministrica.

Znesek je visok tudi v luči tega, da so se medtem uveljavile štipendije za pisatelje, denarne nagrade za najboljše knjige in sklad za nadomestila za izposojo knjig v javnih knjižnicah. V sodelovanju s hrvaško banko za obnovo in razvoj bodo kmalu ponudili tudi možnosti za namenska posojila založnikom, je dejala.

Kot je spomnila, je Evropska komisija opozorila Hrvaško, da z višino zneska za neposredno financiranje založnikov lahko demotivira tako potencialne kupce knjig kot tudi založnike, ki zaradi zagotovljenega denarja za stroške izdajanja knjig niso pripravljeni delati na trgu.

Ministrica je izpostavila, da je treba postaviti mejo med založniško in knjigarniško dejavnostjo. Knjigarne ne bi smele biti lastniško povezane z založniki, kot je to primer v večini evropskih držav, je dodala.

Medtem so trije največji hrvaški založniki Algoritam, Profil in Mozaik lani združili svoje maloprodajne mreže v največjo knjigarniško-multimedijsko verigo z namenom, da bi lahko preživeli na knjižnem trgu.

Po podatkih agencije za raziskavo trga GFK vsaj eno knjigo letno prebere približno polovica Hrvatov. Leta 2011 je bilo 56 odstotkov bralcev, leto zatem 48 odstotkov, leta 2013 pa 53 odstotkov. Raziskava je še pokazala, da si največ bralcev izposoja knjige v knjižnicah ali pri prijateljih, medtem ko tretjina anketirancev pravi, da knjige kupuje.

Zlatar Violićeva je še dejala, da so pripravili strategijo za spodbujanje branja, ki jo bodo uveljavili do leta 2017. Z njo nameravajo vzpostaviti učinkovit družbeni okvir za podporo branju, spodbujati razvoj bralcev in bralne pismenosti ter povečati dostopnost knjig.

Predvideni stroški strategije so okoli 70 milijonov kun (9,2 milijona evrov), delno pa naj bi se financirali iz skladov EU.