misliV ljubljanski Drami krstna uprizoritev Kafkinega Gradu
Ljubljana, 12. februarja - V ljubljanski Drami si bo mogoče v soboto ogledati krstno uprizoritev dramatizacije Kafkovega romana Grad v režiji Janusza Kice. S predstavo je režiser želel ovreči nekaj klišejev o Kafki, med drugim, da češki pisatelj ni imel smisla za humor. "Skoraj ne poznam avtorja, ki bi bil bolj duhovit," je na novinarski konferenci dejal Kica.
Po besedah ravnatelja SNG Drama Ljubljana Igorja Samoborja se predstava lepo uvršča v tematsko zasnovo sezone, ki se ukvarja z identiteto. Roman, ki mu ni pustil dihati, bi lahko bil po njegovih besedah aktualen tudi za današnjega gledalca. Pri tem si je zamislil, da bo za režijo prosil Kico, ki je z Dramo že večkrat sodeloval, dramatizacijo pa je zaupal hrvaškemu pisatelju in dramaturgu Goranu Ferčecu, ki ga je navdušil z dramatizacijo romana Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta.
Predstava po Samoborjevih besedah prinaša polno humorja, melanholije in tragike obenem. Po režiserjevih besedah pa predstavlja spektakularno intimo, v ospredju katere sta igranje in dialog.
Kica je dejal, da je roman Grad težak že za branje, zato si ga ne bi upal na oder postaviti v katerikoli gledališču, ansambel ljubljanske Drame pa se mu je zdel dovolj izvrsten za njegovo uprizoritev.
Igralska zasedba je številčna. Glavno vlogo - lik K. igra Branko Šturbej, za katerega je to že tretje srečanje s Kafko. Upodabljal je že Kafkinega Karla Rossmanna in Josefa K. Kot je dejal, igranje Kafkinih likov zahteva od človeka naivnost ter odprtost, ki pritiče otroku.
Polona Juh, ki upodablja Friedo, je povedala, da jo je njen lik prevzel. Predstavo je doživljala kot Kafkino avtobiografijo in njegovo nezmožnost odnosa z ženskami. Po njenih besedah je bil dober v zbliževanju z nežnejšim spolom, a je takoj, ko se mu je ženska preveč približala, zbežal. Tako tudi predstava govori o stalnem približevanju in oddaljevanju.
Branko Jordan, ki v predstavi odigra več vlog, je dejal, da se je kot dijak v romanu spopadal z nemogočim občutkom krivice in groze, ki jo povzroča birokratski aparat, in občudoval mističnost gradu, predstava pa jasno pokaže, da se vsa groza kaže tudi v odnosih med ljudmi.
Poleg omenjenih v predstavi igrajo še Matija Rozman, Saša Tabaković, Petra Govc, Zvone Hribar, Katja Levstik, Gorazd Logar, študent Nik Škrlec, Rok Kravanja k.g., Vanja Plut, Sabina Kogovšek, Iva Babić, Barbara Cerar in Zvezdana Mlakar.
Dramaturginja je bila Mojca Kranjc, scenografa Numen in Ivana Jonke, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov. Za glasbo je poskrbel skladatelj Kyrre Kvam, besedilo pa je iz hrvaščine prevedla Višnja Fičor.