misliNa Ljubljanskem gradu fotografska razstava Pustolovščina poljubov
Ljubljana, 12. februarja - V Galeriji S na Ljubljanskem gradu bodo ob 18. uri odprli razstavo Pustolovščina poljubov, na kateri bodo predstavljena dela iz fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Kot so zapisali v muzeju, so nekatere izbrane fotografije poljubov v svoji liričnosti umetniško lepše, druge pa zaradi zgodovinskega ozadja dokumentarno močnejše.
Poljube so v svoj objektiv ujeli Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Božo Štajer, France Cerar, Tone Stojko, Janez Bogataj, Marjan Pfeifer, Janez Pukšič, Miško Kranjec, Leon Jere, Vlastja Simončič in Rudi Vavpotič.
Redke fotografije poljubov iz prve polovice 20. stoletja nas, kot so zapisali v muzeju, prepričujejo, da poljubljanje ni bilo ne vem kako okusno in na cesti večinoma nezaželeno, zato ga tudi fotografski aparati niso posebej beležili.
Najstarejša fotografija poljuba, ki jo hranijo v muzeju, je nastala med prvo svetovno vojno in prikazuje skorajšnji poljub med dvema skrbno postavljenima avstro-ogrskima častnikoma, ki pa je zaigran.
Prva majhna zbirka fotografij neznanega avtorja, ki je posebej posvečena beleženju intimnejših reči in v kateri je ujet tudi kakšen poljub, je iz časa italijanske okupacije med drugo svetovno vojno. V muzeju je shranjena pod prvotnim imenom Ljubimkanje Italijanov s Slovenkami.
Tudi načini dokumentiranja posnetkov so pomenljivi in so odraz časa. Fotografija razpoložene trojice v slovenskih narodnih nošah, posneta kmalu po drugi svetovni vojni, na kateri se fant prešerno namenja poljubiti eno od deklet v objemu, je še pospremljena z jedrnatim komentarjem - bolj zaupno.
Simboličen prelom v intenzivnosti fotografskega dokumentiranja poljubov in revolucionarnost novega časa pa nakazuje fotografija poročnega para v Trstu iz okoli leta 1950, na kateri se mladoporočenca med svati in pred objektivom fotoreporterja sproščeno predajata strasti poročnega poljuba. Poljub je v drugi polovici 20. stoletja postal vse bolj priljubljen in univerzalen vedenjski vzorec, ki je iz zasebnega popolnoma prodrl v javno življenje.