Pri založbi ZRC zbrana dela Kocbeka, Bartola in Kozaka

Tokratni, 14. in 15. knjiga zbranega Kocbekovega dela predstavljata tretjo oziroma četrto knjigo dnevnikov, ki so v celoti ohranjeni le v rokopisni obliki. To sta tudi zadnji dve knjigi, ki prinašata dnevniške zapiske, vezane na določeno leto. Po letu 1935 Kocbek ni več pisal tako kontinuirano, zato bo naslednja knjiga z njegovim predvojnim ustvarjanjem obsegala več let, od 1936 pa vse do 1945, je na predstavitvi knjig dejal Mihael Glavan, ki je delo uredil z Andrejem Inkretom.

Kocbek se je po Glavanovih besedah uveljavil kot eden najboljših dnevniških pisateljev v Sloveniji. Pričujoči dnevniki so nastali v času, ko je Kocbek duhovno pa tudi literarno šele rasel. Tudi sam je nekoč dejal, da je bilo to obdobje povezano z vprašanjem Kje si Adam?, ki se je šele več let pozneje nadaljevalo z obdobjem, ko je lahko rekel Tukaj sem. Iz zapisov je mogoče razbrati tako njegove misli, povezane z intimnim življenjem, kot politične in filozofsko-socialne razmisleke.

Petnajsta knjiga opisuje Kocbeka v Varaždinu, kjer vse težje prenaša izseljenstvo, ki traja že štiri leta. Zato zaprosi za službo v mariborski gimnaziji, vendar njegova prošnja, kot je dejal Glavan, ni bila uslišana.

Tretja knjiga zbranih del Primoža Kozaka obsega dramo Afera ter komentar Dušana Voglarja. Afera je prvo objavo in premiero doživela leta 1961. Voglar je kot zanimivost omenil avtorjevo in skupinsko avtocenzuro, ki je iz drame izločila lastno ime Piramida in ga nadomestila z besedo revolucija. Piramida je v rokopisnem fragmentu označevala avtoritarno revolucijsko organizacijo - Komunistično partijo in je z zamenjano besedo revolucija vsilila še dodatne pomene in pojem revolucije s tem obremenila, je pojasnil Voglar.

Virk je predstavil drugo knjigo zbranega dela Bartola, ki nadaljuje prvo s prozno zbirko Al Araf - avtorjevo prvo pomembno in po mnenju nekaterih literarnih zgodovinarjev tudi najbolj dovršeno knjižno delo. V tokratnem drugem zvezku je zbrana Bartolova krajša proza, med drugim tudi sedem doslej še neznanih novel.

Dela v knjigi so razporejena kronološko. Virk je dejal, da njegova začetna dela še niso bila tako dovršena, kar je menila tudi kritika, ki ga je označila za magazinskega pisatelja, kar ga je zelo jezilo. Bartol je bolj poznan po delih, ki jih je spisal po letu 1930, Virk pa estetsko vrednost priznava tudi novelam, nastalim v Beogradu, kamor se je pisatelj odmaknil od konfrontacij v Sloveniji.