Renata Zamida za STA: Pri Fabuli veliko vlogo igrata predana ekipa in mreženje

Fokus letošnje Fabule je Moč lažnega. Zakaj ta tema, ki je v bistvu zelo široka in odprta?

Tema se zdi v današnjih časih zelo aktualna, pa ne nujno zgolj družbeno-politično. Odločili smo se, da jo raziščemo z več različnih zornih kotov, pri čemer je na koncu malo večji fokus pristal na lažnem in filozofiji. Temo smo si želeli raziskati tudi s stališča religije in novinarstva, a festival vseeno traja zgolj devet dni in na koncu nismo uspeli pokriti vsega. Kljub temu bosta zelo zanimiva dogodka na temo Literatura in lažno in pa Slovenci in laž. Pripravili smo tudi filmski program, vezan na temo Moč lažnega. V izboru, ki ga je naredil publicist Marko Bauer, sta dva filma, ki nista bila prikazana v slovenskih kinematografih. Gre za dokumentarec Wernerja Herzoga Zvonovi iz globin in pa starejši film režiserja Alaina Robbea Grilleta Lažnivec iz leta 1968.

Na temo bo vezan tudi veliki dogodek v ljubljanski Drami Kdo zdaj tu laže?, na katerem bodo nastopili predstavniki slovenske fenomenološke trojke - Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Alenka Zupančič. Napovedujete, da bo to prvi tovrstni dogodek...

Tako. Posebej sem preverila. Dejansko Žižek, Dolar in Zupančičeva skupaj nikoli niso nastopili na tovrstnem samostojnem dogodku. Bili so že kdaj skupaj na kakšnem večjem simpoziju, na katerem pa so spregovorili tudi drugi. Res sem vesela, da se nam je to posrečilo. Tudi Žižek v Sloveniji redko predava. Mislim, da sta od njegovega zadnjega nastopa pri nas minili dve leti ali celo več.

Predavali bodo o lažnem v filozofiji. Ste jim dali kakšne posebne smernice?

Lažno v filozofiji je seveda prisotno od začetkov filozofije. Od Platona, predsokratikov, preko Martina Heideggra vse do fenomenološke in psihoanalitične tradicije. To je zagotovo tema, ki vsem trem dobro leži in o kateri se da zelo dobro razpravljati. Sam koncept dogodka je dobro nastavljen. Uvodoma bo moderatorka Jela Krečič vzpostavila tri imena kot slovensko fenomenološko trojko, sledila bo do pol ure dolga dispozicija vsakega od trojice na temo laži, nato bodo na vrsti vprašanja, čas pa bo tudi za dialog z občinstvom.

Slovenski gostje festivala Desa Muck, Žiga X. Gombač, Milan Dekleva, Mojca Kumerdej in Barbara Simoniti - so na temo lažnega, letos prvič odkar izdajate zbirke s teksti slovenskih avtorjev, prispevali besedila za mlade bralce.

Da. To je čisto nova zadeva, ki izhaja iz razmisleka, da je ravno za starostno skupino med 12 in 14 let, se pravi za mlade iz zadnje triade osnovne šole, na voljo najmanj zanimivih del. Na trgu je na voljo ogromno kakovostne literature za predšolske otroke, ogromno je dobrih del za osnovnošolce prvih dveh triad, potem pa sledijo srednješolci, ki berejo že maturitetno branje in jih lahko pri 16 ali 17 letih že uvrstimo med odrasle bralce. Za mlade iz zadnje triade pa je na voljo zelo malo knjig. Za to starostno skupino je prav tako najmanj narejenega na področju bralne kulture, zanje ni veliko organiziranih dogodkov. Prav tako je v tej starostni skupini zaznati največji upad branja.

Zato smo zbirko Moč lažnega namenili njim. Mislim, da je nastala zelo dobra knjiga. Vsaka zgodba je problemsko močna in prinaša drugačno izpeljavo teme. Mislim, da bo v užitek tako mladim kot odraslim bralcem.

Napovedali ste, da nameravate dejavnosti za mlade bralce v sklopu Mlade Fabula nadaljevati tudi v prihodnje.

Tudi v prihodnje nameravamo vse dogodke, povezane z mladim občinstvom, vezati na to znamko in jo še globlje razvijati. Skušali bomo močneje vstopiti v osnovne in srednje šole, k čemur nas je spodbudila letošnja pozitivna izkušnja literarne delavnice za srednješolce z Gabrijelo Babnik. Srednje šole so se pokazale kot izredno odprte in zainteresirane za tovrstno sodelovanje, prav tako so zainteresirani dijaki. Izkazalo se je, da je to pravi pristop in da bi morali podobne dogodke morda organizirati celo širše, v okviru programov bralne kulture na Slovenskem.

Se boste tudi pri založbi Beletrina v prihodnje v sklopu svojega programa zavzeli, da bi bilo za zadnjo triado osnovne šole na voljo več kakovostnih del?

Pri založbi obstaja ideja, da bi se intenzivneje usmerili tudi v literaturo za mlajše bralce, a za enkrat še ni tako izdelana, da bi o njej lahko povedala kaj več. Sicer pa v letošnjem letu načrtujemo izdajo dela Cirkus Ferija Lainščka, ki je namenjena ravno omenjeni starostni skupini.

Tudi sicer vam na festival uspe pridobiti velika imena iz svetovne literature, če omenimo samo nekatera - Michael Houellebecq, Herta Müller, Michal Viewegh, Irvine Welsh, Johnatan Frazen in Daniel Kehlmann. Kakšen angažma je potreben, da takšna imena pripeljete v Slovenijo.

Pripeljati avtorja ali avtorico svetovnega slovesa oziroma tako imenovane pop zvezde svetovne literature predstavlja izjemen, večletni organizacijski napor. Da se stvari poklopijo, je potrebno tudi veliko sreče. Ljubljana kljub vsemu na svetovnem zemljevidu že kot taka ne kotira kot velemesto, ki bi si ga želel vsak obiskati. Dejansko je bil pri vsakem od teh avtorjev, ki so doslej obiskali Fabulo, še nek dodaten faktor, da nam jih je uspelo pripeljati. Recimo Frazen je povabilo na festival z veseljem sprejel tudi zato, ker pozna habitate ogroženih ptic pri nas in smo mu organizirali izlet z ornitološkim društvom. K obisku Welsha je pripomoglo, da je njegova žena strastna ljubiteljica lipicancev in sta pred festivalom prebila teden v Lipici. Pri Müllerjevi smo imeli srečo, da smo se za njen obisk dogovorili, še preden je prejela Nobelovo nagrado in je k sreči držala besedo.

Je pa še veliko imen, s katerimi se nam ni izšlo. Na svoji listi vabljenih na Fabulo imamo 60 imen. Razlogi, zakaj nam jih ni uspelo pripeljati, so različni. Nekateri na primer za prihod na festival zahtevajo izjemno visoke honorarje, ki znašajo tudi po desettisoče evrov. So avtorji, ki za prihod čez ocean zahtevajo let v prvem ali poslovnem razredu, kar lahko tudi potroji stroške prevoza. Takih stroškov si v proračunu festivala enostavno ne moremo privoščiti.

Se pa še vedno trudimo in imamo na zalogi še kar nekaj velikih imen. Resnično upamo, da nam bo v sodelovanju z dvema drugima založnikoma prihodnje leto uspelo pripeljati Salmana Rushdieja. Prav tako si želimo, da bi nas prihodnje leto obiskala Yasmina Reza, ki bi morala priti že letos, a je nenadoma odpovedala. Pravice za njen roman Blagor srečnim so odkupljene. Roman že preveden čaka v predalu na njen obisk.

Kako pa se prisotnost avtorjev na festivalu pozna pri prodaji knjig?

Prihod avtorjev se vsekakor pozna. Če se spomnim leta nazaj, ko je bil gost festivala Pascal Bruckner, se je zelo poznalo, da obiskovalci toliko raje kupijo knjigo, če lahko nato pristopijo k avtorju in ga prosijo za avtogram. To bi zagotovo potrdili tudi drugi založniki. Mladinska knjiga je naredila zagotovo velik obrat s knjigami Georgea R. R. Martina in Patricka Nessa, oba sta obiskala Slovenijo.

Nekdanja Študentska založba, zdaj Beletrina, pripravlja dva od večjih slovenskih literarnih dogodkov, poleg Fabule še Dneve poezije in vina na Ptuju. Vselej pravite, da vam to s sredstvi, ki jih imate na razpolago, uspeva za las. Kakšen zalogaj to predstavlja za srednje veliko založbo kot je vaša in kaj vam nenazadnje festivala prineseta?

Naša velika sreča je, da smo neprofitni zavod, kar pomeni, da gre vsak presežek, ki ga ustvarimo, neposredno nazaj v delo založbe, v razvoj in v krepitev programov, ki jih izvajamo. Zagotovo je veliko tudi na izjemno predani ekipi. Pri nas je konstantna valilnica idej. Ogromno delamo tudi na mednarodnem mreženju, ker opažamo, da so ravno ti neposredni, osebni kontakti tisti, ki večinoma rezultirajo v obisku avtorjev pri nas.

Seveda smo močno odvisni od sofinancerjev. V primeru Fabule od Mestne občine Ljubljana (MOL). Fabula je namreč programsko eksplodirala leta 2010, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige. Če MOL tedaj ne bi posvojila Fabule kot glavno literarno manifestacijo mesta, je vprašanje, na kakšnem nivoju bi se festival lahko razvijal naprej in do kam bi lahko dejansko še prišli.

Že tretje leto ne boste podelili nagrade za najboljšo zbirko kratke zgodbe minulih dveh let - fabula. Kje tičijo težave, da ni mogoče najti nekoga, ki bi financiral 4000 evrov bruto za nagrado?

Treba je vedeti, da je nagrada fabula resda znašala 4000 evrov bruto, a vsaka nagrada za seboj potegne še nekaj drugih stroškov. Strokovna komisija mora prebrati ogromno gradiva in ne deluje brezplačno. V ozadju je tudi veliko logistike v organizaciji same nagrade. Dejansko bi potrebovali okoli 8000 evrov. Stanje pa je trenutno tako, da ni sponzorja iz gospodarstva, ki bi bil pripravljen pristopiti k projektu. Hkrati pa vemo, da je nabor medijskih hiš, ki bi lahko podeljevale take nagrade, izjemno majhen.

Deloma imamo težavo prav s to majhnostjo. Na voljo je samo odmerjeno število medijskih oziroma gospodarskih subjektov, ki bi lahko podprli nagrado. Za letošnje leto smo se izjemno trudili, da bi pridobili sponzorja, saj že tretjič ne bomo podelili fabule in nagrada lahko izumre. Vedeli smo, da je letošnje leto za fabulo kritično. Izredno smo se trudili pridobiti sredstva zanjo, tudi s pomočjo koproducenta festivala Cankarjevega doma. Generalna direktorica Uršula Cetinski se je izjemno trudila, da bi našla neko nadomestilo, a nam enostavno ni uspelo. Kot založba ne želimo podeljevati te nagrade, ker smo sami izdajatelji. To bi bilo nehigienično.