Maribor po štirih letih spet z lokalnim programom kulture

Težišče tega strateškega dokumenta, o katerem bo v četrtek odločal mestni svet, po navedbah koordinatorja delovne skupine za pripravo lokalnega programa za kulturo Francija Pivca "ni v tem, kaj mora kultura dobiti od mesta, ampak kaj lahko prinese Mariboru".

Vključuje predloge 46 ukrepov, med katerimi so ustanovitev mestnega sveta za kulturo in podporne pisarne za kandidiranje kulturnih organizacij na mednarodnih razpisih. Med večjimi investicijami so navedene že znane potrebe Umetnostne galerije Maribor, knjižnice in gradu, omenjeni pa so tudi vzpostavitev osrednjih prostorov za intermedijske in uprizoritvene umetnosti ter arhitekturo, odprtje neprofitne knjigarne in zagotovitev pogojev za delovanje kina Udarnik.

Lokalni program kulture po navedbah Pivca odstira doslej spregledane, a pomembne segmente kulture, kot so arhitekturna podoba mesta, kulturna vzgoja, večkulturna sestava prebivalcev, kritično spremljanje kulture, pomen mestnih prireditev, kultura v socialnih programih in ukrepi za ohranjanje dostopnosti kulture v razmerah vse hujšega razslojevanja. V dokumentu je prvič predstavljen nabor kulturnih producentov med nevladnimi organizacijami in podjetji, ki bistveno prispevajo h kulturni podobi mesta. Nova je tudi vključitev kulturne industrije, ki je že sedaj močan gospodarski dejavnik mesta s potencialom krepitve, a ni upoštevana v gospodarskih ukrepih.

Tako kot že na začetku tedna na seji Odbora DZ za kulturo je Fištravec tudi danes poudaril, da je dokument rezultat dolgotrajnega dialoga, v katerem je sodelovalo okoli 300 ljudi. "Na koncu smo dobili besedilo, ki je usklajeno na ravni nevladnih organizacij in občinskih javnih zavodov na področju kulture," je dejal na današnjem druženju z novinarji.

Uresničevanje programa bo odvisno od zmožnosti občinskega proračuna, katerega vsebina še za letos ni znana. Podžupanja Jelka Černivec je danes zatrdila, da za kulturo zagotovo ne bo "nesrečne postavke nič", kot je kazalo decembra lani. "Nek prihranek pa smo uspeli narediti, po našem prepričanju brez večjih posledic za kulturo v mestu," je dejala.

Še posebej nevladni sektor je ogorčen zaradi zamud z razpisi, zato na občini v prihodnjih letih obljubljajo pripravo večletnih razpisov in dvoletnih proračunov. Javnim kulturnim zavodom obljubljajo "stabilno in razvojno naravnano" financiranje ter napovedujejo letno petodstotno povečevanje proračunske postavke za sofinanciranje programov in projektov v javnem interesu.

Zadnji lokalni program kulture je bil v Mariboru sprejet leta 2007 in je veljal do leta 2011. Nato se je pričakovalo, da bo prihodnjo usmeritev mariborskega kulturnega prostora določila Evropska prestolnica kulture (EPK), a se, tudi zaradi političnih pretresov v letu 2013, to ni zgodilo.

Na dnevnem redu četrtkove seje mestnega sveta je tudi lokalni program športa, a bo župan po lastnih besedah to točko umaknil, ker se mu zdi "preuranjena".