Cankarjeva založba bogatejša za pet knjižnih novosti

Delo pisatelja Emila Filipčiča nadaljuje serijo izbranih del slovenskih dramatikov. Obsega devet izbranih dram, med drugim Kegler, Bolna nevesta, Atlantida, Psiha, 20th Century Fox, Figaro se ženi in Suženj akcije. Urednik Zdravko Duša je na predstavitvi povedal, da to dramatiko določajo pretočnost identitete njegovih junakov, dialoškost dram in reinterpretacija tega, kar se razume kot zgodovina. Pri tej knjigi gre po njegovih besedah za mešanje žanrov, pristopov in jezikovnih slengov.

Druga predstavljena knjiga Kako postati človek so pesmi o otroštvu, o zgodbi dečka, ki odrašča v mladeniča, iz dneva v dan. Gre za 50 pesmi, ki so po besedah avtorja Debeljaka posebna novost, saj je v knjigi prišlo do sodelovanja med pisateljem in oblikovalko Tanjo Radež. Šlo je za integralen proces spremembe v ilustracijah in besedilu, saj je avtor izstopil iz ustaljenih okvirov in stopil v dialog z oblikovalko.

Knjižno delo prepleta fikcijo in avtobiografijo ter posega v zakladnico ljudskih modrosti. Mnoge pesmi so napisane v dramatičnem sedanjiku. Pri tem se ne izogiba uličnemu jeziku in uporablja tudi popačenke. Kot je še dodal, skuša v knjigi zaobjeti totaliteto sveta v 70. letih prejšnjega stoletja z nekaterimi filmi, serijami, stripi ter knjigami svetovne literature.

Filozofinja Majerholdova je o svojem delu Ljubezen skozi zgodovino povedala, da gre za strokovno knjigo, ki je ni omejila le na filozofijo, ampak se je v njej dotaknila tudi umetnosti in znanosti. Ta knjiga po njenih besedah predstavlja zahodne koncepte ljubezni, in sicer kako so različni misleci temo ljubezni predstavljali skozi zgodovino. V knjigi je želela pokazati, da so nekateri koncepti v zgodovini edinstveni, drugi se nadgrajujejo in reformirajo. Na koncu ni želela ostati samo v zgodovini, dodala je še znanstven pogled na ljubezen.

Po besedah prevajalca Slava Šerca je v romanu Ginster Siegfrieda Kracauerja iz leta 1928 izredno prefinjeno prepletena njegova biografija s fikcijo. Na ozadju prve svetovne vojne pisatelj pripoveduje zgodbo protagonista, ki išče svojo vlogo v družbi. Šerc je izpostavil, da gre za neke vrste modernistični roman iščočega junaka s transcendentalno brezdomskostjo. Roman dobro izraža duha medvojnega časa, je še dejal Šerc.

Spreminjanje naše besedilne zavesti Adriaana van der Weela je knjiga o nevidni civilizacijski spremembi. V njej avtor pripoveduje zgodbo o tem, kako različne komunikacijske tehnologije vsiljujejo različne oblike izražanja, oblikovanja informacij in komuniciranja, s čimer posredno vplivajo na to, kako dojemamo svoje bližnje in svet okoli nas.

Profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Miha Kovač je na predstavitvi pojasnil, da avtor poskuša razumeti spremembo, ki se nam je zgodila s pojavom digitalnih medijev in svetovnega spleta. Ob tem pa tudi, kaj se je s tem prehodom zgodilo z našimi možgani, dušami in srci.

Adriaan van der Weel v knjigi pokaže, da je bila tiskana knjiga v zadnjih petsto letih ena od osrednjih komunikacijskih tehnologij. Pojav digitalne tehnologije je njen osrednji položaj postavil pod vprašaj, zaradi česar danes živimo v bistveno bolj prevratnih in nepredvidljivih časih.