Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PREHAJALEC - VSAKDANJE ZGODBE, KI SE GIBLJEJO MED FIZIKO IN METAFIZIKO

V zbirki kratkih zgodb Prehajalec avtorica prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je resnična - ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku. Skozi lahkotno pisateljsko govorico se bralcu razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja. Prehajalec namreč globoko pod zgodbami prehaja svetove do roba vesolja in nazaj do posameznikovega notranjega univerzuma, kjer razkriva morda presunljive, a vseeno precej vsakdanje filme, v katere smo vsak po svoje ujeti. Ta svet je, kot so zapisali v založbi, preprost le tako dolgo, dokler vanj ne trči kak drug.

Pesnica, pisateljica, urednica in prevajalka Aleksandra Kocmut (1976) piše za otroke in odrasle. Med drugim se podpisuje pod knjige Na otoku Puklmec, pesniško zbirko Zaskorjena, slikanico Andraž spozna knjižnega molja ter romane Jedci rži, Trije razlogi, Čisto sam na svetu in Pripeta s krvjo. Prehajalec je njena 18. knjiga.

BALKANALIJE - AVTOBIOGRAFSKI GRAFIČEN ROMAN O ODRAŠČANJU V TRANZICIJI

Avtobiografski grafični roman Samire Kentrić Balkanalije s podnaslovom Odraščanje v času tranzicije prikaže socialni portret deklice, ki odrašča v priseljenski delavski družini nekdanje Jugoslavije. Deklica ima očeta, ki je bil včasih pastir, in mamo, ki je znala stkati preprogo. Svoje bosansko, vaško muslimansko okolje sta starša zamenjala za slovensko, mestno, katoliško, in tako postala notranja migranta v deželi, ki je najbolj častila delavstvo. Delo je avtoričin prvenec, ki je nastajal zadnjih pet let.

Samira Kentrić (1976) je samozaposlena v kulturi kot vizualna umetnica. Kot ilustratorka in oblikovalka je likovno opremila številne knjige in časopise, med drugim je risala za Dnevnikov Objektiv, Sobotno prilogo Dela, časopis Finance, oblikovala in likovno opremila je časopis Arzenal - publikacijo ZRC SAZU. Od leta 1999 je aktivna v umetniškem tandemu Eclipse, ki je za svoje delo leta 2001 prejel zlato ptico.

CVETLIČARNA V HIŠI CVETJA - KNJIGA Z REFLEKSIJO DEL ALANA FORDA

Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji Jugoslaviji, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten. Danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče.
Džamić pokaže, kako sta v Alanu Fordu scenarist Max Bunker (Luciano Secchi) in ilustrator Magnus (Roberto Raviola) karakterno in situacijsko dramaturgijo renesančne commedie dell'arte postavila v newyorški milje v obdobju hladne vojne, jo začinila z nadrealistično farsičnostjo in satirično kritiko skorumpiranega političnega sistema - kapitalizma, komunizma ali kateregakoli drugega političnega projekta zaključevanja zgodovine.

Ustvarila sta učinkovito mešanico arhetipov, ki zmorejo v vsakem času ustvariti pogoje za identifikacijo, in jih postavila v moderno urbano okolje, zaznamovano z oddaljeno grožnjo sovragov. Prve izdaje v nekdanji Jugoslaviji datirajo v leto 1970. Jugoslavija je bila v tistem času zmes družbeno-političnih kontradiktornosti in relativne liberalnosti: ti dejavniki so proizvajali vrsto absurdnih situacij, ki so jih bralci uspešno odčitavali iz (črno)humornih situacij Alana Forda, piše na zavihku knjige, ki jo je poslovenil Branko Gradišnik.

PLAŠČEK ZA BARBARO - SLIKANICA Z ZUPANOVO PRAVLJICO IN ILUSTRACIJAMI ANE ZAVADLAV

Slikanica Vitomila Zupana Plašček za Barbaro je prvič izšla leta 1974 pri Mladinski knjigi z ilustracijami Marije Lucije Stupica in nato doživela več ponatisov. Tokrat so se leto po stoletnici od Zupanovega rojstva pri založbi Miš odločili za novo izdajo Zupanove pravljice o osamljenem plaščku. Ilustracije so zaupali Ani Zavadlav.