Slovenija 3.3.2015 11:37

V Atriju ZRC skozi zgodbo dveh judovskih družin o holokavstu

Ljubljana, 3. marca - V Atriju ZRC na Novem trgu bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Zvezdna proga - razstava o holokavstu. Razstava, ki je nastala leta 2011 in ki so jo videli že v več slovenskih mestih in krajih, po besedah enega od avtorjev Klemna Brvarja preko družin Kohnstein in Singer pripoveduje univerzalno zgodbo judovskih družin in holokavsta.

Jeruzalem, Jad Vašem. Fotografije žrtev holokavsta v spominskem muzej holokavstu v mestu Jad Vašem. Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

Jeruzalem, Jad Vašem.
Fotografije žrtev holokavsta v spominskem muzej holokavstu v mestu Jad Vašem.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Razstava je dvodelna, a kot je za STA pojasnil Brvar, po Sloveniji potuje le njen domoznansko-zgodovinski del. Drugi del pa je literarno-zgodovinski in fenomen holokavsta motri skozi literaturo.

Domoznansko-zgodovinski del je na prvi pogled sicer res vezan na Maribor, saj predstavlja usodo dveh družin - Kohnstein in Singer, ki sta živeli v Mariboru med obema vojnama, pozneje pa je večina njunih članov pomrla v koncentracijskih taboriščih. Po drugi strani pa je njuna zgodba zelo tipična in družini predstavljata prototip judovske družine. Njuna zgodba je predstavljena z dokumenti, arhivskim gradivom in fotografijami.

Obe družini sta bili med seboj povezani z družinskimi vezmi. Prišli sta iz srednjeevropskega prostora. Člani obeh družin so bili trgovci, ki so pozneje uspešno nadaljevali svojo zgodbo kot eni vodilnih industrialcev v Mariboru. S prihodom Nemcev v Maribor sta družini najprej pobegnili na Hrvaško in potem v madžarsko okupacijsko cono v Prekmurje, kjer je takrat živela najbolj strnjena judovska skupnost v Sloveniji. Tam sta bili do spomladi leta 1944, ko so člane družin Nemci skupaj z drugimi prekmurskimi Judi poslali v Auschwitz.

Ob spremljanju usode teh dveh družin se po Brvarjevih besedah pokaže tudi neka univerzalna dimenzija. Njuni člani so namreč ali bili rojeni ali po so umrli na različnih točkah po vsej Evropi. Lahko torej govorimo o holokavstu od Jadranskega do Baltskega morja, je poudaril Brvar.

Na obe družini pa v Mariboru spominjajo tudi tlakovci spomina. Pobuda za njihovo postavitev je bila dana že ob odprtju razstave leta 2011, realizirana pa je bila v sklopu projekta Maribor - Evropska prestolnica kulture. Tlakovce, ki so jih položili na Pobrežju in na Ulici kneza Koclja, je izdelal nemški umetnik Gunter Demnig.

Demnig se projektu Tlakovci spomina (Stolpersteine) posveča od leta 1994. Po načelu en tlakovec za eno ime projekt obuja do pred kratkim brezimne in pozabljene žrtve nacizma. Spominska obeležja v obliki kamnitih tlakovcev so prevlečena s slojem medenine, v katerega so vgravirani osebni podatki posameznih žrtev.

Razstava Zvezdna proga - razstava o holokavstu je plod sodelovanja Prve gimnazije Maribor, Mariborske knjižnice in Sinagoge Maribor. Med drugim je že bila na ogled v Lendavi, Lenartu, Celju, Novi Gorici in drugod. Ljubljana po Brvarjevih besedah verjetno še ni njena zadnja postaja, se pa, kot je dejal, njena pot počasi zaključuje.