Pri Sanjah knjiga Petra Wilberga o novi, bolj humani medicini

Wilberg je, kot je bilo razvidno iz videa, ki so ga predvajali na novinarski konferenci, zelo kritičen do sodobnega potrošniško naravnanega družbenega sistema, ki po njegovem mnenju v posamezniku prepoznava zgolj sofisticiran biološki stroj. Ko zboli, se mu ponudi zdravila. Meni, da sistem najprej naredi ljudi bolne, da jih potem lahko z zdravili pozdravi.

Po njegovih besedah je že samo pojmovanje človeka v medicini zgrešeno, saj ne razlikuje med telesom z biologijo in bitjem z biografijo. Pravzaprav niti konvencionalne niti alternativne medicine ne zanima posameznikov življenjski in družbeni kontekst, je prepričan Wilberg, ki zagovarja t. i. življenjsko medicino. Ta ponuja nov eksistencialen pristop k bolezni, ki upošteva tako človekovo telo kot psiho, postavljeno v določen družbeno-ekonomski kontekst.

Kot je na predstavitvi knjige dejal filozof in terapevt Jure Capuder, se avtorjeva naslovna teza zdi paradoksalna, vendar je prej provokacija. Ideja je podkrepljena z navedbami dejavnosti v konvencionalni medicini, ki so vse prej kot objektivne in premišljene. Velikokrat se v biomedicinska vprašanja vplete tudi ideologija, denimo ko beseda teče o cepljenju ali evtanaziji, ki pa se po Capudrovem mnenju ne spusti do temeljev problema.

Zdravniki, znanstveniki in profesorji so v sodobni družbi postavljeni na piedestal. Duhovna moč zdravnikov je podobna buldožerjevi, saj se jih obravnava kot bogove. Premalo pa se poudarja posameznikovo čutenje telesa. Tako marsikdo zasliši telo šele, ko zboli, meni Capuder.

Obenem zdravniki po Capudrovem mnenju opravljajo funkcijo poslušalcev, tako da včasih pomaga že pogovor. Ravno to je po besedah publicistke Mance Košir rak rana današnje družbe s posamezniki, ki se ne znajo več poslušati.